Društvo navijačev - Tifosi Club

Meni

Vsebina
Formula 1
Ferrari
Spletne igre
Tifosi Club
F1 iz papirja
Kotiček Mirana Ališiča
Slavkotov kotiček
Byrkusov kotiček

Zadnji člani

Uporabniško ime Pridružen

goarpgart 21 Maj

RaissaloRuh 10 Maj

RayleneReos 22 Apr

Pinballerlb 13 Apr

BypeBypepig 09 Apr

kisklavekab 06 Apr

ovd5g6bi 01 Apr

otx2x5la 17 Mar

Uporabniki z največ prispevki

Uporabniško ime Prispevkov

omahens 1312

forza_ferrari 566

cevljarcek_#1 384

Klemzi 382

Schumi boy 324

byrkus 231

Undertaker 201

slavko 198

Naključni član

mattoman

Pridružen:23.9.2006
Sporočil:3

Kdo je online

Skupaj:1

Registriranih:1
Skritih:0
Gostov:0

Registrirani uporabniki: Google [Bot]

Legenda :: Administratorji, Globalni moderatorji

Dodajte povezavo

Za povezavo na našo spletno stran Društvo navijačev - Tifosi Club uporabite naslednjo HTML kodo:

Ekipa

Administratorji

GreX

Nine

omahens

Moderatorji

Ferrari Rozika

Klemzi

Nine

SaLO

Schumi boy

cevljarcek_#1

forza_ferrari

nhina

yessy

Theodore

Theodore »Teddy« Yip je bil nizozemski državljan, rojen v indonezijskem Medanu, ki si je na daljnem vzhodu zgradil obsežen poslovni imperij, v katerem so bile ladijska podjetja, avtomobilska predstavništva, podjetje za proizvodnjo riža, pšenice in sladkorja, ter celo verigo restavracij. Preko svojega podjetja Sociedade de Turismo e Diversoes de Macao, ki je skrbelo za hotele, kazina in celo hidroglisersko povezavo med Macaom in Hongkongom je bil en najbolj zaslužnih za pretvorbo Macaa v zaželeno turistično točko.

Sam se je poizkusil za volanom dirkalnika, a je več uspehov doživel kot podpornik. Na mednarodni sceni se je prvič pojavil leta 1974 v F5000 kot podpornik Briana Redmana, preko te povezave je Yip spoznal šefa moštva Sida Taylorja. Prav tako je navezal nekaj ameriških stikov z Vernom Schuppanom in posledično tudi z moštvom Eagle Dana Gurneya. Yip je leta 1974 podpiral Schuppanove vožnje v F1 znotraj moštva Ensign, Avstralca je hkrati še naprej podpiral na ameriški sceni. Pozneje je podprl Avstralca Alana Jonesa, ki je leta 1976 na dirkah F5000 prišel do dveh zmag.

Leta 1977 je spoznal Patricka Tambaya ter financiral pol sezone v moštvu Ensign, v tem času je Francoz zbral pet točk. Za leto 1978 je Yip pri Ronu Taraunacu naročil izgradnjo dirkalnika F1, rezultat je bil TR1. Eddie Cheever se je poskušal v avtu, a se v Argentini in Braziliji ni kvalificiral, potem pa je njegovo mesto prevzel Keke Rosberg. Presenetljivo je zmagal na International Trophyju v deževnem Silverstonu, v svetovnem prvenstvu pa se je kvalificiral le na eno dirko v Južni Afriki. Sredi sezone so avto postavili na stran.

Leta 1979 je Yip finančno pomagal Ensignu, a avto ni bil uspešen. Vozili so Derek Daly, Patrick gaillard in Marc Surer, osvojili niso nobene točke. Ob koncu leta je Teddy podprl tudi program britanske F1 z dirkalnikom Wolf WR6 za Davida Kennedyja ter pozneje pomagal Divini Galici, da je postala prva ženska z zmago na dirki Formule 1 – čeprav le v britanskem državnem prvenstvu.

Keneddy se je leta 1980 preselil k Shadowu, a moštvo je medtem prišlo v končno fazo obstoja in sredi leta je Yip od Dona Nicholsa odkupil celotno moštvo. Tony Southagte je zadržal mesto oblikovalca in se je pred letom 1981 vrgel na delo na dirkalniku TY01, medtem ko so obstoječega Shadowa DN12 za ne-prvenstvene dirke pred glavno sezono predelali v verzijo TR2.

Leta 1981 je v moštvo prišel Patrick Tambay, ki je na prvi dirki sezone v Long Beachu prišel do točke. Sredi sezone ga je v svoje vrste zvabil Ligier, Yip je vožnjo ponudil Marcu Surerju. Isti avto so vnovič uporabili v začetku leta 1982, a so kmalu po začetku sezone Dereky Dalyja najeli pri Williamsu, dirkalnik TY02 pa so pozneje prevzeli Jan Lammers, Geoff Lees in Tommy Byrne. Avti niso bili preveč konkurenčni, moštvo ni osvojilo nobene točke.

Pred sezono 1983 je Yip uvidel, da je najboljši korak združitev moštev Theodore in Ensign, dirkalnik Ensign N183 Nigela Bennetta je vozil pod znamko Theodore. V moštvo sta prišla Johnny Cecotto in Roberto Guerrero, na Race of Champions v Brands Hatchu pa je v enem avtu sedel Brian Henton. Britanec je končal na četrtem mestu, ob čemer je treba priznati, da je bila konkurenca precej okrnjena.

V Long Beachu je Cecotto s šestim mestom prišel do ene točke, v nadaljevanju sezone pa so bile kvalifikacije vedno bolj težavne. Ob koncu leta je moštvo zaprlo svoja vrata, Mo Nunn pa je načrtoval gradnjo dirkalnika Indycar. Na koncu je odšel v Ameriko, kjer je do začetka 1990-ih užival veliko uspeha na mestu dirkaškega inženirja.