Društvo navijačev - Tifosi Club

Meni

Vsebina
Formula 1
Ferrari
Spletne igre
Tifosi Club
F1 iz papirja
Kotiček Mirana Ališiča
Slavkotov kotiček
Byrkusov kotiček

Zadnji člani

Uporabniško ime Pridružen

goarpgart 21 Maj

RaissaloRuh 10 Maj

RayleneReos 22 Apr

Pinballerlb 13 Apr

BypeBypepig 09 Apr

kisklavekab 06 Apr

ovd5g6bi 01 Apr

otx2x5la 17 Mar

Uporabniki z največ prispevki

Uporabniško ime Prispevkov

omahens 1312

forza_ferrari 566

cevljarcek_#1 384

Klemzi 382

Schumi boy 324

byrkus 231

Undertaker 201

slavko 198

Naključni član

bertao

Pridružen:30.4.2006
Sporočil:2
Kraj:senovo

Kdo je online

Skupaj:2

Registriranih:1
Skritih:0
Gostov:1

Registrirani uporabniki: Google [Bot]

Legenda :: Administratorji, Globalni moderatorji

Dodajte povezavo

Za povezavo na našo spletno stran Društvo navijačev - Tifosi Club uporabite naslednjo HTML kodo:

Ekipa

Administratorji

GreX

Nine

omahens

Moderatorji

Ferrari Rozika

Klemzi

Nine

SaLO

Schumi boy

cevljarcek_#1

forza_ferrari

nhina

yessy

RAM

John Macdonald in Mick Ralph sta bila v poznih 1960-ih partnerja v avtomobilskem poslu v severnem Londonu, Macdonald je pozneje z Marchevimi dirkalniki občasno nastopal na dirkah Formule 3. Vožnje so postale bolj stalne v sezonah 1972 in 1973, ko je uporabljal dirkalnik GRD, a nikdar ni vozil v ospredju. Ko se je končno umaknil z dirk, je leta 1975 ustanovil moštvo Ralph Macdonald Racing, kjer je istega leta v Marchu F5000 z lepimi uspehi nastopal Alan Jones. Naslednjega leta je moštvo RAM vstopilo v Formulo 1 s parom Brabhamov BT44B-Ford, medtem ko je Brabhamovo tovarniško moštvo prešlo na motorje Alfa Romeo. V moštvu je nastopila vrsta samoplačnikov, začela sta Loris Kessel in Emilio de Villota. Do konca sezone so se potem zvrstili še Patrick Neve, Jac Nelleman, Damien Magee, Bob Evans in Lella Lombardi. Na VN Nemčije je prišlo do sodnega spora med Kesselom in moštvom, s čimer se je sezona končala v farsi.

V britanski seriji F1 je bi RAM precej uspešnejši, z enim od njihovih avtov je Guy Edwards dobil dirko Oulton Park Gold Cup. Po nekaterih opuščenih projektih se je RAM leta 1980 vrnil v britansko serijo Aurora F1, kjer sta Rupert Keegan in Emilio de Villota vozila z nekdaj tovarniškimi Williamsi FW07. Španec je osvojil naslov, a njegova edina mednarodna dirka – neprvenstvena VN Španije istega leta – se je končala s povzročeno nesrečo, potem ko vodilni skupini, ki ga je ujela za krog, ni pustil dovolj prostora.

Pred letom 1981 je RAM šel v skupni projekt z Marchem in se preselil v tovarno March Engines. Robin Herd, Macdonald ter Ralph so postali direktorji, medtem ko je bil Guy Edwards odgovoren za iskanje pokroviteljev. Avto je bil kopija Williamsa, na začetku leta ga je vozil samoplačnik Eliseo Salazar. Avto ni bil uspešen in Salazar se je preselil k Ensignu, v moštvo pa je prišel Derek Daly, katerega sta podpirala Guinness in Rizla. Herd in Macdonald sta kmalu zatem odpadla, Gordon Coppuck je bil nekaj časa glavni inženir, pozneje ga je zamenjal mladi Adrian Reynard.

Leta 1982 je Edwards prepričal podjetja Rothmans, Rizla in Newsweek za sponzoriranje moštva, Jochen Mass pa se je pridružil samoplačniku Raulu Boeselu. Model 811 je Reynard močno spremenil, prišlo pa je do spora s Pirellijem, zaradi česar je Macdonald prešel na gume Avon. Ko se je Avon umaknil, je Macdonald odkupil celotno zalogo njihovih gum – ker pa ni bilo nobenega napredka, je moštvo ostalo nekonkurenčno. Rothmans se je hitro umaknil, podobna katastrofa pa je bil tudi privatni dirkalnik moštva Onyx Race Engineering, v katerem je vozil de Villota.

Leta 1983 se je moštvo odločilo zgraditi lasten dirkalnik. RAM-March 01 je zasnoval Dave Kelly in je bil klasični Cosworthov avto. Moštvo je sezono začelo s Salazarom ter se ob VN Franciji razširilo še na drugi dirkalnik, ki ga je vozil Jean-Louis Schlesser. Nobenemu od obeh se ni uspelo kvalificirati. Salazar se tudi pozneje več ni uspel kvalificirati na nobeno dirko in je po VN Belgije zapustil moštvo. V Kanadi se je neuspešno poskušal kvalificirati tudi Jacques Villeneuve st. (Gillesov brat), celo serijo podobnih neuspehov pa je doživel tudi Kenny Acheson, ki pa je na zadnji dirki v Južni Afriki vendarle prišel v startno vrsto in dirko končal na 12. mestu.

Leta 1984 je Edwards v moštvo pripeljal blagovno znamko Skoal Bandit, prišla sta tudi dva nova voznika – prvak Formule 2 Jonathan Palmer in Francoz Philippe Alliot. Kelly je izdelal dirkalnik RAM 02, v katerega je vstavil turbo motor Hart 415T. Motor se je izkazal za težavnega, tako da je palmer sezono začel s starim avtom in v Braziliji končal na osmem mestu. Z novim avtom ni noben od obeh voznikov prišel do spodobnega rezultata. V Kanadi je namesto Palmerja vskočil Mike Thackwell, a se tudi on ni uspel uvrstiti na dirko.

Dirkalnik za leto 1985 je oblikoval Gustav Brunner, Skoal Bandit je ostal glavni sponzor. Alliot je imel vseskozi težave, drugi voznik Manfred Winkelhock pa je sredi sezone umrl v nesreči v športnem dirkalniku v kanadskem Mosportu. Acheson je prevzel dirkalnik, a se je sezona končala predčasno, potem ko je Skoal Bandit predčasno prekinil pogodbo in moštvo na zadnji dve dirki sezone sploh ni potovalo.

Preko zime je Macdonald še uspel obdržati moštvo pri življenju, a mu nadaljnji poskusi niso uspeli in v začetku leta 1986 je RAM zaprl svoja vrata. RAM 03 je postal dirkalnik F3000, s katerim Salazar ni uspel priti do nobenega dostojnega rezultata. Macdonald in Ralph sta pozneje pod imeni Middlebridge in Superpower vodila vrsto moštev F3000, pozneje pa ustanovila uspešen posel z rezervnimi deli, katere sta dobavljala moštvom v Formuli 1.