Društvo navijačev - Tifosi Club

Meni

Vsebina
Formula 1
Ferrari
Spletne igre
Tifosi Club
F1 iz papirja
Kotiček Mirana Ališiča
Slavkotov kotiček
Byrkusov kotiček

Zadnji člani

Uporabniško ime Pridružen

goarpgart 21 Maj

RaissaloRuh 10 Maj

RayleneReos 22 Apr

Pinballerlb 13 Apr

BypeBypepig 09 Apr

kisklavekab 06 Apr

ovd5g6bi 01 Apr

otx2x5la 17 Mar

Uporabniki z največ prispevki

Uporabniško ime Prispevkov

omahens 1312

forza_ferrari 566

cevljarcek_#1 384

Klemzi 382

Schumi boy 324

byrkus 231

Undertaker 201

slavko 198

Naključni član

ShinjiRHCP

Pridružen:24.4.2007
Sporočil:0

Kdo je online

Skupaj:3

Registriranih:2
Skritih:0
Gostov:1

Registrirani uporabniki: Google [Bot], MSNbot Media

Legenda :: Administratorji, Globalni moderatorji

Dodajte povezavo

Za povezavo na našo spletno stran Društvo navijačev - Tifosi Club uporabite naslednjo HTML kodo:

Ekipa

Administratorji

GreX

Nine

omahens

Moderatorji

Ferrari Rozika

Klemzi

Nine

SaLO

Schumi boy

cevljarcek_#1

forza_ferrari

nhina

yessy

Parnelli

Parnelli Jones in Velco Miletich sta bila poslovna partnerja v vrsti različnih podjetij, leta 1969 pa sta s skupnimi močmi ustanovila dirkaško moštvo Vel\'s Parnelli Jones Racing. Moštvo je v kalifornijskem Torrancu začelo graditi lastne dirkalnike. V moštvo sta prišla Al Unser in mehanik George Bignotti, v prvenstvu USAC pa so nastopali z dirkalnikom Lola T150 s pogonom na vsa kolesa. Jones je s tem avtom prišel do serije zmag ter je sezono končal na drugem mestu. Moštvo se je potem razširilo še na dirke TransAm, kjer je sam Jones leta 1970 prišel do naslova prvaka v Fordu mustangu, razen tega je Jones v lastnem terenskem dirkalniku prišel do zmage Baja 1000. Leta 1970 je ob sponzorstvu tovarne igrač Johnny Lightning Unser zmagal na dirki za 500 milj Indianapolisa ter v dirkalniku VPJ Colt osvojil naslov prvaka USAC. Leta 1971 je naslov osvojil Unserov moštveni kolega Joe leonard, medtem ko je Unser še enkrat dobil dirko v Indianapolisu. Moštvo je nastopalo tudi na dirkah na peščeni podlagi.

Leta 1972 je Parnelli v moštvo od Lotusa zvabil oblikovalca Maurica Philippa ter se od Fordovih motorjev preselilo na Offenhauserove, a rezultati niso bili najboljši. Leonard je kljub temu sredi sezone prišel do treh zmag, medtem ko Unser in mario Andretti do zmag nista prišla. Moštvo je z istimi tremi vozniki nastopalo tudi leta 1973, ko sta Unser in Andretti osvojila vsak po eno zmago.

Ob koncu leta je moštvo oznanilo, da se bo leta 1974 podalo v Formulo 1. Izdelavo dirkalnikov USAC so prekinili, moštvo je namesto lastnih avtov nastopala s kupljenimi dirkalniki Eagle Dana Gurneya. Parnelli je ob koncu leta 1974 dejansko vstopil v F1. Dirkalnik VPJ4 je zasnoval Philippe, za volanom je sedel Andretti. Avto so posodabljali tekom prihodnjega leta, Andretti pa je prišel do nekaterih uporabnih rezultatov. Parnelli je z dirkalniki Lola v barvah Viceroy z Unseromin Andrettijem uspešno nastopal tudi na dirkah F5000, kjer sta voznika končala sezono na drugem in tretjem mestu.

Tekom leta 1975 se je Firestone odločil umakniti z dirkališč, kar je moštvo zelo prizadelo. Projekt F1 je bil v težavah do začetka leta 1976, zato pa je bila uspešna sezona v F5000, kjer je Unser leta 1976 končal na skupnem drugem mestu.

Parnelli se je zatem odločil še enkrat preizkusiti na dirkah USAC. Ob koncu leta 1975 je v moštvo prišel oblikovalec John Barnard, a namesto dela na GP avtu je zasnoval dirkalnik VPJ6 za Indycar. S Cosworthovim motorjem je takoj poskrbel za uspehe – Unser je prišel do treh zmag, njegov novi moštveni kolega Danny Ongais pa je leta 1977 dobil še dve. Ob koncu leta je Unser po devetih letih odšel iz moštva.

V letih 1978 in 1979 so se uspehi nadaljevali, Ongais je zmagal na petih dirkah, AJ Foyt pa je pred sezono 1979 kupil nekaj Parnellijevih dirkalnikov. Leta 1979 pa je prišlo do razdelitve med CART in USAC, s čimer je Parnelli odpadel s scene.

Jonesov sin »PJ« je v poznih 1990-ih vozil v tekmovanju CART.