Društvo navijačev - Tifosi Club

Meni

Vsebina
Formula 1
Ferrari
Spletne igre
Tifosi Club
F1 iz papirja
Kotiček Mirana Ališiča
Slavkotov kotiček
Byrkusov kotiček

Zadnji člani

Uporabniško ime Pridružen

goarpgart 21 Maj

RaissaloRuh 10 Maj

RayleneReos 22 Apr

Pinballerlb 13 Apr

BypeBypepig 09 Apr

kisklavekab 06 Apr

ovd5g6bi 01 Apr

otx2x5la 17 Mar

Uporabniki z največ prispevki

Uporabniško ime Prispevkov

omahens 1312

forza_ferrari 566

cevljarcek_#1 384

Klemzi 382

Schumi boy 324

byrkus 231

Undertaker 201

slavko 198

Naključni član

jus2

Pridružen:02.8.2009
Sporočil:0

Kdo je online

Skupaj:1

Registriranih:1
Skritih:0
Gostov:0

Registrirani uporabniki: Google [Bot]

Legenda :: Administratorji, Globalni moderatorji

Dodajte povezavo

Za povezavo na našo spletno stran Društvo navijačev - Tifosi Club uporabite naslednjo HTML kodo:

Ekipa

Administratorji

GreX

Nine

omahens

Moderatorji

Ferrari Rozika

Klemzi

Nine

SaLO

Schumi boy

cevljarcek_#1

forza_ferrari

nhina

yessy

Miller

V prvih letih dirka za 500 milj od Indianapolisa so se udeleževali tudi Evropejci, predvsem italijanski Fiat in francoski Peugeot. Leta 1913 je Jules Goux s Peugeotom tudi zmagal. V tistem času je Harry Arminius Miller sodeloval pri popravilu avtomobilov, vključno z zmagovitim Peugeotom. Pozneje je kot serviser pomagal Fredu Offenhauserju pri oblikovanju dirkaškega motorja, ki je temeljil na istem načelu kot Peugeot. Leta 1922 je Jimmy Murphy z Duesenberg-Millerjem osvojil 500 milj Indianapolisa. S tem pa se je njegova uspešna zgodba šele dobro začela, kajti Miller je izdelal tudi dirkaško šasijo, ki je leta 1923 slavila na vseh dirkah razen v Fresnu, ter je premočno osvojila državno prvenstvo. Takrat sta v Indianapolisu slavila Tommy Milton in Howdy Wilcox. Ta avto je nastopal tudi v Evropi na VN Italije in Španije. Jimmy Murphy bil tretji v Monzi, medtem ko je grof Louis Zborowski v Sitgesu končal v ozadju.

Tudi leta 1924 je Miller povsem prevladoval in osvojil vse, razen dveh dirkah: Sirakuze in – Indianapolisa. Duesenberg je potem postal glavni Millerjev tekmec in leta 1925 je srdit dvoboj potekal skozi vso sezono, Peter de Paolo pa je dosegel pet zmag, vključno z Indianapolisom. Toda leta 1926 se je stanje radikalno spremenilo in številke govorijo same: Miller zmagal 24-krat v 26 dirkah, ki so tvorile prvenstvo! Hkrati je takrat, zahvaljujoč Franku Lockhartu, slavil tudi v Indianapolisu. Leta 1927 je Miller v Indianapolisu doživel popoln polom, takrat je George Souders v svojem Duesenbergu slavil s prednostjo kar 12 minut pred Earlom DeVorem. Istega leta sta Earl Cooper in Peter Kreis na VN Italije v Monzi končala na tretjem mestu. Leta 1928 in 1929 je Miller, zahvaljujoč odličnim predstavam Louisa Meyerja, osvojil državno prvenstvo.

Od leta 1930 se je Miller osredotočal predvsem na konstrukcijo motorjev, ki bodo opremili velik del udeležencev in dosegali serijske zmage. Skozi desetletja je ta motor dobil več kot 25 prvenstev. Ampak v tem času je bilo moč posledice krize leta 1929 čutiti tudi v družbi Miller, ki se je leta 1933 znašla v stečaju. Miller se je poskušal rešiti z dvema združenjema; najprej s Henryjem Fordom, nato z družbo Gulf. Vendar je bilo prepozno in leta 1939 je po slabih rezultatih, sporazum med Millerjem in Gulfom razpadel. Millerjev nekdanji partner Offenhauser je medtem dopolnjeval Millerjev motor in jih izdeloval od leta 1935, od konca druge svetovne vojne pa je povsem zavladal ameriški dirkaški sceni. H. A. Miller je umrl leta 1943, leta 1947 pa je Jimmy Jackson končal kot peti z avtomobilom, opremljenih z motorjem Offenhauser. Dirkalnik z Millerjevim motorjem je na dirki v Indianapolisu nazadnje nastopil leta 1948.

Hal Robson se je skušal v Millerju kvalificirati leta 1949, kakor tudi Al Miller leta 1950, vendar ni nobeden od njiju uspel priti na samo dirko.