Društvo navijačev - Tifosi Club

Meni

Vsebina
Formula 1
Ferrari
Spletne igre
Tifosi Club
F1 iz papirja
Kotiček Mirana Ališiča
Slavkotov kotiček
Byrkusov kotiček

Zadnji člani

Uporabniško ime Pridružen

goarpgart 21 Maj

RaissaloRuh 10 Maj

RayleneReos 22 Apr

Pinballerlb 13 Apr

BypeBypepig 09 Apr

kisklavekab 06 Apr

ovd5g6bi 01 Apr

otx2x5la 17 Mar

Uporabniki z največ prispevki

Uporabniško ime Prispevkov

omahens 1312

forza_ferrari 566

cevljarcek_#1 384

Klemzi 382

Schumi boy 324

byrkus 231

Undertaker 201

slavko 198

Naključni član

schumacher_the_greatest

Pridružen:12.11.2007
Sporočil:1

Kdo je online

Skupaj:1

Registriranih:1
Skritih:0
Gostov:0

Registrirani uporabniki: Google [Bot]

Legenda :: Administratorji, Globalni moderatorji

Dodajte povezavo

Za povezavo na našo spletno stran Društvo navijačev - Tifosi Club uporabite naslednjo HTML kodo:

Ekipa

Administratorji

GreX

Nine

omahens

Moderatorji

Ferrari Rozika

Klemzi

Nine

SaLO

Schumi boy

cevljarcek_#1

forza_ferrari

nhina

yessy

Matra

Pred drugo svetovno vojno je francoski letalski inženir Marcel Chassagny ustanovil aeronavtično inženirsko podjetje CAPRA. Leta 1942 je podjetje preimenoval v Engins Mecanique Aviation-Traction (MATRA), po vojni pa je na razpisih prejel številne obrambne pogodbe s strani francoske vlade. V 1950-ih je Chassagny pomagal podpirati dirkaške aktivnosti prijatelja Reneja Bonneta, ki je s partnerjem Charlesom Deutschem gradil manjše formule in športne dirkalnike. Znamka je delovala pod imenom Deutsch-Bonnet oziroma DB, dirkalnike so večinoma poganjali Panhardovi motorji.

Partnerstvo DB je leta 1961 razpadlo, Bonnet pa je v nadaljevanju izdeloval športne avte z Renaultovimi motorji pod imenom Rene Bonnet Djet. Leta 1962 je propadla tudi ta znamka, podjetje pa je odkupila Matra. Model Djet je odtlej nosil ime Matra Djet. Avto se je počasi prodajal in Chassagny je sklenil, da bo treba njegove proizvode reklamirati na avtomobilskih dirkah. Oktobra 1964 je en njegovih mlajših inženirjev Jean-Luc Lagardere odprl Matra Sports kot satelitsko podjetje pod okriljem Matre.

Paul Carillo je prvi idkrlanik Matra F3 izdelal leta 1965, pri čemer je uporabil starejši dizajn Reneja Bonneta. V dirkalnik so vstavili Cosworthov motor, avto pa se je prvič pojavil v Monaku, kjer sta avte vozila Jean-Pierre Jassaud in Eric Offenstadt. Kmalu zatem se je moštvu priključil Jean-Pierre Beltoise in julija v Reimsu prišel do prve Matrine zmage. Beltoise in Jassaud sta tistega leta končala na prvem in drugem mestu razpredelnice francoske F3. Razen F3 so pri Matri z modelom Djet 5 vozili tudi dirke športnih avtov, vozila sta Beltoise in Henri Pescarolo. Razen tega je bil še en športni dirkalnik MS3 izdelan za avtomobilsko dirko Tour de France.

Leta 1966 je Matra s šasijo MS5 in motorjem BRM vstopila v Formulo 2, ob Beltoisu je vozil še Jo Schlesser. Razen tega je Ken Tyrrell s podobnimi avti nastopal pod okriljem moštva Matra International, tam sta moštvo zastopala Jackie Stewart in Jacky Ickx. Avgusta je Beltoise na VN Nemčije na Nürburgringu zmagal v razredu F2.

V Matri F3 se je Jassaudu in Pescarolu pridružil Johnny Servoz-Gavin. Pescarolo je zmagal v Montlheryju, Magny-Coursu, Mont Ventouxu ter na gorski dirki Faucille, Beltoise je slavil v Monaku. Mladi Servoz-Gavin pa je s serijo zmag prišel do naslova Francoskega prvaka F3. Dirkalnik F3 je prijavljal tudi Ken Tyrrell, zanj je John Fenning slavil v Reimsu.

Za dirke športnih dirkalnikov so izdelali MS620 (MS4) z motorjem BRM, ki so bili sila nezanesljivi. Kljub temu je Beltoise slavil v Magny-Coursu.

Januarja 1967 je Lagardere v Monaku srečal šefa koncerna Elf Jeana Prado in kmalu sta prišla do dogovora, da bo Elf financiral konstrukcijo Matrinega 3-litrskega motorja V12 za Formulo 1, ki ga bo v tovarni v Velizyju dizajniral nekdanji inženir Simce Georges Martin. Istega leta je Matra Sport v F2 nastopala z Beltoisom ter Servoz-Gavinom v dirkalnikih MS5, katerega je pozneje zamenjal MS7. Tyrrell je nadaljeval z Ickxom ter Stewartom. Ickx je slavil v Crystal Palacu, Zandvvortu in Vallelungi, medtem ko je bil Škot najboljši v Karlskogi, Enni ter Albiju, medtem ko so tovarniški dirkalniki zmagovali le na dirkah francoskega prvenstva. Ickx je osvojil naslov prvaka F2, Beltoise je bil tretji.

Bolj uspešno je šlo v F3. Beltoise je v Južni Ameriki zmagal v seriji Temporada F3, Pescarolu pa s eje v francoskem prvenstvu pridružil Roby Weber. Privatni dirkalniki so nastopali v privatnih moštvih Ecurie Crio (Philippe Vidal in Robert Challoy) ter Mas du Clos Racing (Jean-Claude Guenard).

Sredi sezone je Challoya zamenjal Jean-Pierre Jabouille, vozniki Matre pa so v prvenstvu zasedli prva štiri mesta – Pescarolo pred Jassaudom, Vidalom ter Jabouillom. Omenjena četverica je na 30 dirkah dosegla kar 20 zmag.

Program športnih dirkalnikov se je začel katastrofalno, saj je na testiranjih v Le Mansu Weber v novem MS630 (MS8) doživel nesrečo ter v njej umrl. Pescarolo je slavil v Magny-Coursu in Montlheryju, medtem ko je mladi Jimmy Mieusset uspešno nastopal na gorskih dirkah.

Motor Matra V12 je bil nared za sezono 1968, v dirkalniku MS11 je sedel Jean-Pierre Beltoise, medtem ko je Stewart sedel v dirkalniku MS10 s Fordovim motorjem. Občasno je za Tyrrella vozil Servoz-Gavin, Pescarolo pa v tovarniškem avtu. Beltoise je bil drugi na Nizozemskem ter v Italiji, Servoz-gavin je bil prav tako drugi v Italiji. Stewart je prišel do treh zmag ter je sezono končal na drugem mestu svetovnega prvenstva. Beltoise je osvojil evropsko prvenstvo F2, kjer je bil Pescarolo drugi, v francoski F3 pa je Jabouille s privatno Matro zasedel skupno drugo mesto za Francoisom Cevertom.

Glavni cilj Matrinega razvoja so bili športni dirkalniki oziroma model MS630M, ki je v rokah Mieusseta in Servoz-Gavina prišel do šestih zmag.

Leta 1969 je Matra svoje šasije dobavljala moštvu Matra International Kena Tyrrella, ki je za Stewarta in Beltoisa dobavljal Fordove motorje. Škot je prišel do šestih zmag ter svojega prvega naslova svetovnega prvaka, medtem ko je bil Beltoise skupno peti. Matra je prišla tudi do konstruktorskega naslova. V F2 so Beltoise, Pescarolo, Stewart ter Servoz-Gavin nastopali z dirkalniki MS7, serijo pa je osvojil Servoz-Gavin. Program F3 je medtem povsem ugasnil, zato pa je v ospredje prišel program športnih dirkalnikov. Robert Choulet je oblikoval MS640, v katerega so vstavili lasten motor V12, katerega pa je Pescarolo v nesreči v Le Mansu povsem uničil. Moštvo je pozneje uporabilo prenovljene dirkalnike MS630/650, a šele proti koncu leta sta Beltoise in Pescarolo prišla do zmage za 1000 km Pariza, drugo mesto sta v podobnem avtu zasedla Pedro Rodriguez in Brian Redman. Ob koncu leta so avtomobilsko divizijo prodali francoski veji Chryslerja, od takrat dalje so avti nosili oznako Matra-Simca.

Matrino vztrajanje pri 12-valjnem motorju v F1 je pomenilo, da je leta 1970 Tyrrell postal kupec Marchevih šasij, proti koncu leta pa je odprl povsem lastno moštvo. Beltoise in Pescarolo sta sedaj vozila tovarniškega MS120 z dvanajstvaljnikom. Zmagala sta na nekaterih gorskih dirkah, v F1 pa sta bili vredni omembe le tri tretja mesta. Beltoise je na stopničko stopil v Spaju in Monzi, Pescarolo pa v Monaku.

Program športnih dirkalnikov je januarja dobil dirko za 1000 km Buenos Airesa, novi dirkalnik Matra 650 pa ni bil uspešen vse do septembra, ko so Beltoise, Patrick Depailler ter Jean Todt s skupnimi močmi dobili dirko Tour de France pred Pescarolom, Jabouillom in Johnnyjem Rivesom. Ob koncu leta sta Jack Brabham in Francois Cevert z modelom 660 slavila na dirki za 1000 km Pariza.

V sezoni 1971 sta v Formuli 1 nastopala Chris Amon ter Beltoise, Amon je za volanom Matre MS120 sezono začel z zmago na ne-prvenstveni dirki za VN Argentine. Razen tega pa je Novozelandec prišel le do enih stopničk v Španiji. Športni program je temeljil na dirkalniku MS660, ki je z Gerardom Larrousseom in Johhnyjem Rivesom dobil Tour de France, sicer pa je bil avto dobršno razočaranje.

Chris Amon je v moštvu ostal tudi leta 1972, ko so v Formuli 1 nastopali le z enim avtom. Na VN Francije je končal na tretjem mestu, ob koncu leta pa je moštvo izginilo iz Formule 1. Pri športnih dirkalnikih pa so se koncentrirali predvsem na 24-urno dirko v Le Mansu, kjer so nastopili kar s štirimi avti MS670. Dva sta med dirko odstopila, zato pa je zasedba Pescarolo – Graham Hill slavila pred posadko Cevert – Howden Ganley.

Razvoj športnih dirkalnikov se je nadaljeval v letu 1973, ko so se delavnice in Velizyja preselile v Le Castellet, kjer sta Bernard Boyer in Gerard Ducarouge nadgrajevala model MS670. Motorni oddelek je ostal v Velizyju pod vodstvom Martina ter Jeana-Francoisa Robina. Pescarolo in Gerard Larrousse sta zmagala v Le Mansu, Vallelungi (s Cevertom), Dijonu, v Avstriji ter v Watkins Glenu ter Matri privozila naslov svetovnega prvaka med športnimi konstruktorji. Tako Pescarolo kot Larrousse sta bila za svoje dosežke po koncu leta odlikovana z redom Legije Časti.

Leta 1974 so pridobili sponzorstvo s strani Gitanesa. Ferrari se je pred sezono poslovil, Pescarolo in Larrousse pa sta še enkrat več slavila v Le Mansu. Matra je prišla do drugega zaporednega naslova svetovnega prvaka, potem ko je na desetih dirkah prišla kar do devetih zmag! Ob koncu leta je moštvo napovedalo umik iz športa, Ducarouge pa je večino Matrinega osebja vzel v novo moštvo Ligier, kjer so prevzeli tudi Matrine motorje V12.