Društvo navijačev - Tifosi Club

Meni

Vsebina
Formula 1
Ferrari
Spletne igre
Tifosi Club
F1 iz papirja
Kotiček Mirana Ališiča
Slavkotov kotiček
Byrkusov kotiček

Zadnji člani

Uporabniško ime Pridružen

goarpgart 21 Maj

RaissaloRuh 10 Maj

RayleneReos 22 Apr

Pinballerlb 13 Apr

BypeBypepig 09 Apr

kisklavekab 06 Apr

ovd5g6bi 01 Apr

otx2x5la 17 Mar

Uporabniki z največ prispevki

Uporabniško ime Prispevkov

omahens 1312

forza_ferrari 566

cevljarcek_#1 384

Klemzi 382

Schumi boy 324

byrkus 231

Undertaker 201

slavko 198

Naključni član

Žiga

Pridružen:15.7.2009
Sporočil:0

Kdo je online

Skupaj:2

Registriranih:1
Skritih:0
Gostov:1

Registrirani uporabniki: Google [Bot]

Legenda :: Administratorji, Globalni moderatorji

Dodajte povezavo

Za povezavo na našo spletno stran Društvo navijačev - Tifosi Club uporabite naslednjo HTML kodo:

Ekipa

Administratorji

GreX

Nine

omahens

Moderatorji

Ferrari Rozika

Klemzi

Nine

SaLO

Schumi boy

cevljarcek_#1

forza_ferrari

nhina

yessy

Maserati

Brata Alfieri in Ettore Maserati sta bila zaposlena pri Isotti-Fraschini, ko sta se leta 1914 odločila ustanoviti lastno dirkaško podjetje. Vojna je načrte prestavila – na čelo projekta je prišel 16-letni Ernesto Maserati, po končani vojni so se pa bratje vrnili ter začeli graditi dirkalnike, katere je vozil Alfieri. Sčasoma je prišlo do povezave s podjetjem Diatto, in leta 1925 so bratje Maserati za Diatta začeli projekt dirkalnika GP. Avto ni bil izdelan in bratje so se raje odločili za izgradnjo lastnega avta. Slednji je leta 1926 debitiral na Targi Florio ter takoj zmagal v svojem razredu. Po tem uspehu so začeli graditi \'serijske\' dirkalnike, s čimer so financirali svoj dirkaški program.

Marca 1932 je Alfieri umrl po težavah z ledvicami, Ettoreju in Ernestu pa se je pridružil še četrti brat Bindo, ki je prav tako zapustil Isotto-Fraschini. Konkurenca s strani Alfe Romesa ter vedno močnejši nemški dirkalniki so povzročili drastičen upad dirkaških zmag, do konca 1930-ih pa je bilo podjetje v hudih finančnih škripcih. Bratje so svoje deleže prepustili Adolfu Orsiju, industrialcu iz Modene. Pogodba jim je za naslednjih deset let garantirala tehnično vodenje podjetja. Sedaj so bili rešeni finančnih težav in so se lahko posvetili izključno inženiringu. Pozneje je znova prišla vojna, družina Orsi pa je brate sčasoma izrinila iz podjetja – še pred tem pa so Maseratiji dosegli vrsto zmag na dirkah za 500 milj Indianapolisa. Tekom vojne pa so v njihovih tovarnah nastajali tudi vojaški tovornjaki.

Leta 1946 so bratje Maserati dokončno zapustili podjetje z njihovim imenom ter ustanovili podjetje OSCA. Družina Orsi je začela graditi cestne avtomobile z oznako A6. Dirkaške aktivnosti je nadzorovala ekipa Scuderia Milano; šlo je za skupino dirkaških navdušencev, na čelu katerih sta bila Arialdo Ruggeri in Arnaldo Mazzuchelli. Avti so bili prirejeni predvojni modeli, pozneje pa so nekatera privatna moštva naročila povsem nove dirkalnike, tako da so v letih neposredno po vojni imeli kar nekaj finančnih uspehov.

V novem Svetovnem Prvenstvu so imeli Maseratiji obilo težav z dirkalniki Alfa Romeo, in šele ob spremembi pravilnika so se Orsiji odločili investirati v razvoj novega dirkalnika. Iz Alfe Romea so privabili Gioacchina Colomba, ki je pred letom 1954 izdelal dirkalnik 250F. Gre za enega najbolj klasičnih dirkalnikov vseh časov – Juan Manuel Fangio je s tem avtom prišel do naslova svetovnega prvaka 1954 ter pozneje še 1957 – ob koncu leta pa je Maserati napovedal svoj odhod iz GP dirkanja.

Aprila 1958 je podjetje za nekaj časa objavilo stečaj, Orsiji pa so obudili proizvodnjo z vrsto GT avtov, začenši s 3500 GT. Dirkanje je sedaj postalo le še manjši del podjetja. Podjetje je proizvajalo dirkaške motorje, ki so jih uporabljali skozi celotna 1960-ta ter v znamenitih dirkalnikih Maserati »Birdcage«. Glavnina moči pa je bila usmerjena v serijska vozila. Leta 1962 je nastal model Sebring, kateremu je leta 1963 sledila prva limuzina Quattroporte. Maserati France je naročil nov dirkalnik za 24 ur Le Mansa, a se je program katastrofalno končal s smrtjo Lloyda Castnerja. Podjetje je nato proizvedlo tudi serijo uspešnih strojev F1, leta 1968 pa so Orsiji podjetje prodali Citroënu. Maseratijeve motorje so uporabljali tudi v Ligierovih športnih avtih, a Maseratijevi avti se niso dobro prodajali. Maja 1975 je šlo podjetje v likvidacijo. Iz nezavidljivega položaja je podjetje rešil Alessandro de Tomaso ter začel s serijo novih modelov, ki so oživili znamko.

Znamka je uspešno zaživela na novo in od leta 1993 spada pod Ferrari, leta 2004 pa so se uradno vrnili na dirkaške steze s športnim MC12, ki bazira na Ferrariju Enzo.