Društvo navijačev - Tifosi Club

Meni

Vsebina
Formula 1
Ferrari
Spletne igre
Tifosi Club
F1 iz papirja
Kotiček Mirana Ališiča
Slavkotov kotiček
Byrkusov kotiček

Zadnji člani

Uporabniško ime Pridružen

goarpgart 21 Maj

RaissaloRuh 10 Maj

RayleneReos 22 Apr

Pinballerlb 13 Apr

BypeBypepig 09 Apr

kisklavekab 06 Apr

ovd5g6bi 01 Apr

otx2x5la 17 Mar

Uporabniki z največ prispevki

Uporabniško ime Prispevkov

omahens 1312

forza_ferrari 566

cevljarcek_#1 384

Klemzi 382

Schumi boy 324

byrkus 231

Undertaker 201

slavko 198

Naključni član

Monza11

Pridružen:06.2.2007
Sporočil:0

Kdo je online

Skupaj:1

Registriranih:1
Skritih:0
Gostov:0

Registrirani uporabniki: Google [Bot]

Legenda :: Administratorji, Globalni moderatorji

Dodajte povezavo

Za povezavo na našo spletno stran Društvo navijačev - Tifosi Club uporabite naslednjo HTML kodo:

Ekipa

Administratorji

GreX

Nine

omahens

Moderatorji

Ferrari Rozika

Klemzi

Nine

SaLO

Schumi boy

cevljarcek_#1

forza_ferrari

nhina

yessy

Lancia

Podjetje Lancia je ustanovil Fiatov dirkač izpred prve svetovne vojne Vincenzo Lancia, ki pa je vztrajal, da mora njegovo podjetje ostati izven dirk in se namesto tega koncentrirati zgolj na izdelavi in prodaji cestnih avtomobilov. Po drugi svetovni vojni je podjetje prevzel njegov sin Gianni, ki je Lancio uspešno spravil na dirke športnih avtomobilov, ko pa so leta 1954 objavili nov pravilnik svetovnega prvenstva, se je odločil, da je napočil pravi trenutek za vstop v spet GP dirk.

Najel je nekdanjega dirkaškega inženirja Alfe Romea Vittoria Jana, ter pridobil Ferrarijeva voznika Alberta Ascarija in Luigija Villoresija.

Nastali dirkalnik je dobil oznako D50, poganjal ga je 2.5-litrski V8. Dirkalnik se je pojavil šele ob koncu sezone 1954, ko sta bila oktobra končno pripravljena dva dirkalnika za VN Španije. Ascari je z novim avtom takoj prišel na prvo startno mesto, Villoresi je bil na startu peti. Dirka pa se je za oba končala zelo hitro, saj sta odstopila že v začetnem delu.

V pripravah na sezono 1955 je Lancia ob obeh voznikih pridobila še obetavnega italijanskega voznika Eugenia Castellottija, vsi trije so se pa januarja 1955 pojavili na VN Argentine. In vsi tri tudi odstopili. Marca so se vsi trije pojavili na VN Valentino v Torinu, kjer je Ascari zmagal in s tem premagal moštvi Ferrari in Maserati. Pozneje so vozili v Pau, kjer so vsi trije končali v prvi šesterici – Castellotti je bil drugi, Villoresi četrti in Ascari peti, potem ko je moral zaradi tehničnih težav prepustiti boj za vodstvo. Ascari je pozneje v začetku maja slavil še v Neaplju.

V Monaku so se pojavili še s četrtim avtom, katerega je peljal domači junak Louis Chiron, a kot običajno je v ospredju vozil predvsem Ascari. Proti koncu dirke je bil tik pred tem, da prevzame vodstvo, ko je zgrešil šikano ter zletel v morje. Nekaj dni pozneje je Ascari v Monzi umrl med testiranjem športnega Ferrarija.

Ascarijeva smrt je v taboru Lancie povzročila velik šok, Villoresi je začel na glas razmišljati o svojem umiku z dirk. Prišlo je tudi do resnih finančnih težav, saj Lancia ni prodala dovolj cestnih avtomobilov za financiranje svojega programa F1. Gianni Lancia je kmalu sprejel težko odločitev in opustil svoje dirkalno moštvo F1. Castellotti je pozneje kljub vsemu uspel prepričati svojega šefa, da mu dovoli nastop z enim avtom na VN Belgije v Spaju. Tam je Castellotti dirko začel s prvega položaja, a mu je med dirko, ko je vozil na tretjem mestu, odpovedal menjalnik.

Teden dni zatem je prišlo do katastrofe v Le Mansu, in v roku nekaj dni so prevzeli podjetje Lancia, pozneje jo je v celoti odkupil Fiat. Dirkalnike D50 je odkupil Enzo Ferrari, v njegovo moštvo je na mesto svetovalnega inženirja prišel tudi Jano. Prvič so se pod novo značko pojavili septembra na VN Italije, kjer sta dva dirkalnika vozila Giuseppe Farina in Villoresi.

Pod Ferrarijevim okriljem so Lancie D50 dobile pet od sedmih dirk svetovnega prvenstva 1956. Juan Manuel Fangio je z njim osvojil svoj četrti naslov svetovnega prvaka, potem ko mu je v Monzi njegov moštveni kolega Peter Collins med dirko prepustil mesto svojega dirkalnika. Collins je svetovno prvenstvo končal na tretjem mestu.

Lanciini dirkalniki so ostali konkurenčni tudi v sezoni 1957, ko je Collins zmagal v Sirakuzi in Neaplju, Luigi Musso pa je v Reimsu dobil GP de Marne.