Društvo navijačev - Tifosi Club

Meni

Vsebina
Formula 1
Ferrari
Spletne igre
Tifosi Club
F1 iz papirja
Kotiček Mirana Ališiča
Slavkotov kotiček
Byrkusov kotiček

Zadnji člani

Uporabniško ime Pridružen

goarpgart 21 Maj

RaissaloRuh 10 Maj

RayleneReos 22 Apr

Pinballerlb 13 Apr

BypeBypepig 09 Apr

kisklavekab 06 Apr

ovd5g6bi 01 Apr

otx2x5la 17 Mar

Uporabniki z največ prispevki

Uporabniško ime Prispevkov

omahens 1312

forza_ferrari 566

cevljarcek_#1 384

Klemzi 382

Schumi boy 324

byrkus 231

Undertaker 201

slavko 198

Naključni član

MerdoLauts

Pridružen:10.3.2012
Sporočil:0

Kdo je online

Skupaj:2

Registriranih:1
Skritih:0
Gostov:1

Registrirani uporabniki: Google [Bot]

Legenda :: Administratorji, Globalni moderatorji

Dodajte povezavo

Za povezavo na našo spletno stran Društvo navijačev - Tifosi Club uporabite naslednjo HTML kodo:

Ekipa

Administratorji

GreX

Nine

omahens

Moderatorji

Ferrari Rozika

Klemzi

Nine

SaLO

Schumi boy

cevljarcek_#1

forza_ferrari

nhina

yessy

Emeryson

George Emery je s proizvodnjo dirkalnikov začel že v 1930-ih pod imenom Emeryson. Po drugi svetovni vojni je njegovo delo prevzel sin Paul, njegov prvi Special pa je leta 1947 vozil Eric Winterbottom, ki je na letališki stezi Gransden Lodge prišel tudi do zmage. Družina je načrtovala izgradnjo dirkalnika F1, a je bila brez denarja, tako da se je Paul usmeril v proizvodnjo dirkalnikov F3 in jih znova pod imenom Emeryson prodal nekaterim privatnikom. Leta 1953 se je Emery podal v svet F2 in na poletnih britanskih dirkah se je kaj kmalu pojavil prototipni dirkalnik z dvolitrskim motorjem Alta, za volanom katerega je sedel kar Paul Emery sam. Avto se je pozneje istega leta pojavil tudi z motorjem Aston Martin, katerega sta peljala Peter Jopp in Alan Brown. Naslednjega leta je Colin Chapman peljal dirko International Trophy, a je bil prepočasen za uvrstitev v cilju.

Emery je večino leta vozil z agregatom Alta, a se rezultati niso izboljšali. Leta 1955 je bilo še manj pojavljanj, zato pa je Emery na eni od voženj na stezi Crystal Palace v Londonu dosegel drugo mesto, ter skupno peto v finalu.

Leta 1956 je bila zgodba podobna. Moštvo je vztrajalo z minimalnim proračunom, motorji pa so bili še posebno težavni, tako da je leta 1957 Emery nastopil le na eni sami dirki, večkrat pa je bil viden na dirkah v klanec. Leta 1958 je Emery na več prizoriščih vozil Connaughta v moštvu Bernieja Ecclestona, leta 1959 pa je na dirki Gold Cup sedel za volanom Coopra.

Pred sezono 1960 pa je nekdanji Cooprov tovarniški voznik Alan Mann skupaj z nekaterimi sodelavci prinesel dovolj sredstev, da so lahko zgradili novo serijo vozil Emeryson. Moštvo je v Sendu blizu Wokinga v Surreyu prevzelo Connaughtovo tovarno, prvi novi dirkalnik pa se je v kategoriji F2 prvič pojavil avgusta v Brands Hatchu, vozil ga je Ron Flockhart. John Turner je oktobra peljal dirko na Montlheryju ter z milo rečeno sumljivo vožnjo – med dirko je redno sekal šikane! – prišel do stopničk, teden dni pozneje pa je isti avto George Wicken na dirki Lewis-Evans Trophy v Brads Hatchu pripeljal do petega mesta.

Leta 1961 je nastal dirkalnik Formule 1 z motorjem Coventry-Climax, za volanom katerega je sedel Bruce Halford, nekaj dirkalnikov pa so prodali moštvu ENB, ki so vanje vgradili motorje Maserati. Vendar pa so Belgijci imeli s temi avti obilo nesreč, in so še pred koncem sezone prešli na dirkalnike Lotus 18.

Verzija Formula Junior se je izkazala za zelo uspešno, sploh v rokah Mika Spenca, ki je dosegel pomembno zmago v Silverstonu ter se julija istega leta z Emerysonom prvič pojavil na dirki F1 na stezi Solitude. Oktobra je Spence na Lew-Evans Trophyju končal na drugem mestu.

Ob koncu leta je podjetje kupil Američan Hugh Powell, čeprav je Emery ostal kot oblikovalec in je kmalu izdelal dirkalnik Mk3. Te avte sta vozila John Campbell-Jones ter Američan Tony Settember, medtem ko je en avto kupil Gerry Ashmore, z njim je dirkal Graham Eden.

Pred sezono 1962 je Powell osnoval moštvo Scirocco-Powell Racing, avti so dobili novo ime Scirocco ter motorje BRM. Emery je ostal udeležen do konac leta, ko je zapustil podjetje, ki ga je sam ustanovil. Pozneje se je posvetil navijanju motorjev, medtem ko je njegov sin Peter nadaljeval z družinsko tradicijo gradnje dirkalnikov pri proizvajalcu Formule Junior Elfin.