Društvo navijačev - Tifosi Club

Meni

Vsebina
Formula 1
Ferrari
Spletne igre
Tifosi Club
F1 iz papirja
Kotiček Mirana Ališiča
Slavkotov kotiček
Byrkusov kotiček

Zadnji člani

Uporabniško ime Pridružen

goarpgart 21 Maj

RaissaloRuh 10 Maj

RayleneReos 22 Apr

Pinballerlb 13 Apr

BypeBypepig 09 Apr

kisklavekab 06 Apr

ovd5g6bi 01 Apr

otx2x5la 17 Mar

Uporabniki z največ prispevki

Uporabniško ime Prispevkov

omahens 1312

forza_ferrari 566

cevljarcek_#1 384

Klemzi 382

Schumi boy 324

byrkus 231

Undertaker 201

slavko 198

Naključni član

raikkonen735

Pridružen:29.1.2007
Sporočil:0

Kdo je online

Skupaj:1

Registriranih:1
Skritih:0
Gostov:0

Registrirani uporabniki: Google [Bot]

Legenda :: Administratorji, Globalni moderatorji

Dodajte povezavo

Za povezavo na našo spletno stran Društvo navijačev - Tifosi Club uporabite naslednjo HTML kodo:

Ekipa

Administratorji

GreX

Nine

omahens

Moderatorji

Ferrari Rozika

Klemzi

Nine

SaLO

Schumi boy

cevljarcek_#1

forza_ferrari

nhina

yessy

Eagle

Leta 1964 je Dan Gurney v kalifornijski Santa Ani ustanovil dirkaško moštvo All American Racers (AAR), znotraj katerega bi lahko vozil na ameriških dirkah, ki se ne bi prekrivale z njegovim programom F1, kjer je vozil pri Brabhamu. Istega leta je Carroll Shelby, ki je na svojih športnih avtih Cobra vozil na gumah Goodyear, Gurneyu predstavil to gumarsko podjetje, saj je Goodyear na vsak način želel v Indianapolisu premagati konkurenčnega Firestone. Hitro je prišlo do dogovora, Gurney pa je takoj začel delati na dirkalniku IndyCar za leto 1966. V moštvo je prišel oblikovalec Len Terry, ki je leta 1965 zasnoval zmagovitega Lotusa, ter je izdelal dirkaško šasijo Eagle, ki bi bila uporabna tako v Indycar kot tudi v Formuli 1. Rezultat sta bila Eagle-Ford T1G za ZDA, ter Eagle-Climax T2G za Formulo 1.

Gurney je zatem v mestu Rye, Sussex odprl delavnico Anglo American Racers (AAR), ki je bila namensko moštvo F1, kmalu zatem pa je podjetje Weslake Engineering pooblastil za izgradnjo dvanajstvaljnega motorja, ki ga je nato zasnoval Aubrey Woods. Do prihoda tega motorja je vozil na starih motorjih Climax. Gurney je z dirkalnikom Eagle-Climax prvič nastopil na VN Belgije 1966, že tri tedne pozneje pa je na VN Francije v Reimsu s petim mestom osvojil prve točke. Novi motor Weslake je bil pripravljen šele septembra, ko je Gurney z njim nastopil na VN Italije v Monzi. Do konca leta so predvsem delali popravke na motorju, pri čemer je pomagal tudi drugi voznik Bob Bondurant.

Naslednjega leta je Gurney v moštvo na mesto drugega voznika pripeljal ameriškega rojaka Richieja Gintherja. Gurney je sezono začel kar z zmago na Race of Champions v Brands Hatchu, Ginther pa je kmalu zatem končal svojo dirkaško kariero. Pozneje ga je zamenjala cela vrsta drugih voznikov. Junija je na VN Belgije v Spaju Gurney prišel tudi do prve zmage novega dirkalnika za svetovno prvenstvo, ki je bila prva povsem ameriška GP zmaga po Jimmyju Murphyju leta 1921. Motorji pa so še naprej ostali nezanesljivi, in Gurneyevemu moštvu je začelo zmanjkovati denarja. Leta 1968 se je program počasi zaključil, Gurney pa je slednjič pristal v tretjem McLarnovem dirkalniku. Ob koncu leta se je vrnil v ZDA, kjer je bil njegov program precej uspešnejši: Bobby Unser je zmagal na dirki za 500 milj Indianapolisa, razen tega je istega leta osvojil tudi prvenstvo Indycar.

Unser je z dirkalnikom Eagle prišel do prvenstva tudi leta 1974, dirkalniki Eagle pa so med letoma 1969 in 1975 osvojili 35 zmag, med temi sta bili tudi dve ddoatni v Indianapolisu: Gordon Johncock leta 1973, in Bobby Unser leta 1975. Proti koncu 1970-ih so Eagli počasi padli v povprečje, zadnjo zmago pa je v Milwaukeeju 1981 osvojil Mike Mosley.

AAR je leta 1986 šel iz prvenstva CART, a je po poznejšem nadvse uspešnem programu IMSA s Toyoto leta 1996 prišel nazaj v CART kot tovarniško moštvo Toyote. Program pa ni preveč uspel, in leta 2000 se je Gurney še zadnjič poslovil.