Društvo navijačev - Tifosi Club

Meni

Vsebina
Formula 1
Ferrari
Spletne igre
Tifosi Club
F1 iz papirja
Kotiček Mirana Ališiča
Slavkotov kotiček
Byrkusov kotiček

Zadnji člani

Uporabniško ime Pridružen

goarpgart 21 Maj

RaissaloRuh 10 Maj

RayleneReos 22 Apr

Pinballerlb 13 Apr

BypeBypepig 09 Apr

kisklavekab 06 Apr

ovd5g6bi 01 Apr

otx2x5la 17 Mar

Uporabniki z največ prispevki

Uporabniško ime Prispevkov

omahens 1312

forza_ferrari 566

cevljarcek_#1 384

Klemzi 382

Schumi boy 324

byrkus 231

Undertaker 201

slavko 198

Naključni član

omahens

Pridružen:04.4.2005
Sporočil:1312
Kraj:Senovo

Kdo je online

Skupaj:1

Registriranih:1
Skritih:0
Gostov:0

Registrirani uporabniki: Google [Bot]

Legenda :: Administratorji, Globalni moderatorji

Dodajte povezavo

Za povezavo na našo spletno stran Društvo navijačev - Tifosi Club uporabite naslednjo HTML kodo:

Ekipa

Administratorji

GreX

Nine

omahens

Moderatorji

Ferrari Rozika

Klemzi

Nine

SaLO

Schumi boy

cevljarcek_#1

forza_ferrari

nhina

yessy

Delage

Louis Delage je bil rojen leta 1874 v premožni družini, in kot tak je imel veliko denarja in tudi znanje, kako ga zapraviti. Leta 1905 je v kraju Courbevoie-sur-Seine odprl podjetje za oblikovanje in gradnjo avtomobilov, ki so že od vsega začetka stremeli h kar čim boljši kakovosti. Skoraj istočasno je svoje dirkalnike prijavljal na dirke v razredu Voiturette, eden od njih je leta 1906 na dirki Coupe de l\'Auto končal na drugem mestu. Delage je postal v obdobju pred prvo svetovno vojno en vodilnih proizvajalcev, Albert Guyon je leta 1908 dobil dirko GP des Voiturettes v Dieppu v Delagu z motorjem De Dion. Kmalu zatem je tovarna začela izdelovati lastne motorje s štirimi valji in tremi litri prostornine, Paul Beblot pa je z enim od njih leta 1911 dobil dirko Coupe des Voiturettes v Boulogni, ter leta 1913 še VN de France v Le Mansu. Z dirkaškimi uspehi so se izboljšali tudi prodajni uspehi, in Delage je kmalu začel širitev tovarne.

Leta 1913 se je Delage podal v svet GP strojev s 6.2-litrskim avtomobilom ter že od začetka dal vedeti, da namerava sčasoma izdelovati najboljše in najhitrejše dirkalne avte na svetu. Na francoski Veliki Nagradi v Amiensu je bil Delage nedvomno najhitrejši v konkurenci, Albert Guyot se je za vodstvo boril s Peugeoti, ko mu je počila guma. Njegov mehanik je hotel takoj popraviti poškodbo in je izskočil iz še vedno premikajočega avta, ki ga je kmalu zatem povozil! Guyot je po popravilu odpeljal mehanika do boksov, kjer so ga zdravniško oskrbeli, nato pa nadaljeval z dirko in jo končal le na petem mestu. Naslednjega leta je René Thomas v podobnem Delagu dobil prestižno dirko v Indianapolisu.

Pred VN Francije 1914 je Delage razvil tri najbolj napredne GP avte v konkurenci, ki so imeli zavore na vseh štirih kolesih ter motor inženirja Arturja-Léona Michelata z dvojnima odmičnima gredema, s štirimi dezmodromičnimi ventili na valj, z dvema dvojnima uplinjačema Claudel ter z množico krogličnih ležajev. Po najboljših časih na treningih so avti med dirko doživeli celo vrsto težav, Arthur Duray je na koncu dosegel le osmo mesto. Kmalu zatem se je začela prva svetovna vojna, Delagova tovarna pa je začela s proizvodnjo vojaških vozil.

Kmalu po koncu vojne se je Delage vrnil s 5.15-litrskim šestvaljnim avtom za dirke sprint in vzpone v hrib, ki se je za posebno uspešnega pokazal pod nadzorom voznika Renéja Thomasa. Šele leta 1923 so se znova vrnili na dirke GP, tokrat z izjemno kompleksnim 2LCV, ki je imel dvanajstvaljni motor s štirimi odmičnimi gredmi. Avto so zgradili in testirali v 120 dneh, za sam motor so potrebovali manj kot osem tednov. Z izjemo nekaterih eksperimentov je 2LCV celotno sezono odpeljal brez kompresorja, leta 1925 pa so v 1983-kubični V12 vstavili Rootsov kompresor, ki je moč dvignil na nezaslišanih 190 KM pri 7000 vrtljajih, končna hitrost je zrasla na 215 km na uro. Avto pa ni imel šasije, ki bi bila sposobna krotiti tolikšno moč, tako da se tudi pravi potencial ni mogel nikdar pokazati. Kljub vsemu so na VN Francije prišli do dvojne zmage – Robert Benoist pred Louisom Wagnerjem – na VN Španije pa kar do trojne – Albert Divo, Robert Benoist, René Thomas.

Za novo formulo je leta 1926 Delage zgradil 1.5-litrski motor z osmimi valji v vrsti. Tudi tokrat niso ničesar prepustili naključju, in rezultat je en največjih GP klasikov vseh časov. V neverjetnem motorju, ki ga je skonstruiral Albert Lory, so uporabili kar 62 krogličnih ležajev! Avti za VN Francije niso bili pripravljeni, so se pa zato pojavili na VN Španije v San Sebastianu. Na dirki pa so ugotovili resni defekt: vročina izpušne cevi je notranjost spremenila v pečico, zaradi česar so morali voznikom tudi zdravniško pomagati, v karoserijo pa so morali naknadno izrezati nekaj lukenj za boljše hlajenje, da so ostali vozniki sploh lahko sedli na dobesedno vroči sedež. Težava se je ponovila tudi na VN Velike Britanije v Brooklandsu, a sta Senechal in Wagner kljub vsemu uspela priti do zmage. Po tem nastopu so avte poslali nazaj v tovarno na drastično posodobitev.

Leto 1927 je bilo najuspešnejše, posodobljeni avti pa so povsem zavladali. Dosegli so pet zmag GP ter za moštvo osvojili naslov Svetovnega Prvaka. Ob koncu leta, ko je Louis Delage le dosegel svoj cilj, je tovarna opustila svoj dirkaški program, svoje dirkalnike pa prodala. Od te točke naprej pa je šlo le še navzdol. Delage je bil en od mnogih francoskih proizvajalcev, ki jih je gospodarska kriza v začetku 1930-ih močno prizadela. Podjetje Delage je bilo blizu stečaja, a ga je leta 1935 odkupil Walter Watney, ki je bil v Parizu lastnik glavnega predstavništva avtomobilov Delage. Louis Delage je bil nominalno še vedno na čelu podjetja, a je prejemal malo mesečno rento, da bi ostal neviden. Prisiljen je bil eno za drugim prodati svoja posestva, in leta 1947 je umrl povsem reven.

Pod Watneyjevim vodstvom je Delage ostal rešen tako, da javnost ni vedela, da se je v njem sploh kaj spremenilo. Pod novim imenom Societe Nouvelle des Automobiles Delage je Delahaye v kotu svoje tovarne izdeloval avtomobile z Delageovo značko na hladilniku. Lastnik Delahaya, Charles Weiffenbach, je od vsakega prodanega avta Delage dobil 10% prihodka, medtem ko je Watney dobil 5% prihodka od vsakega prodanega Delahaya! Nekaj Delageovih motorjev so vključili tudi v Delahayevo proizvodno linijo. Leta 1954 pa je bilo vsega dokončno konec, in imena Delage, Delahaye in Hotchkiss so za vedno izginila s seznama avtomobilskih proizvajalcev.