Društvo navijačev - Tifosi Club
MeniVsebinaFormula 1 Ferrari Spletne igre Tifosi Club F1 iz papirja Kotiček Mirana Ališiča Slavkotov kotiček Byrkusov kotiček Zadnji članiUporabniško ime Pridružen goarpgart
21 Maj RaissaloRuh
10 Maj RayleneReos
22 Apr Pinballerlb
13 Apr BypeBypepig
09 Apr kisklavekab
06 Apr ovd5g6bi
01 Apr otx2x5la
17 MarUporabniki z največ prispevkiUporabniško ime Prispevkov omahens
1312 forza_ferrari
566 cevljarcek_#1
384 Klemzi
382 Schumi boy
324 byrkus
231 Undertaker
201 slavko
198Kdo je onlineSkupaj:1Registriranih:1 Skritih:0 Gostov:0 Registrirani uporabniki: Google [Bot] Legenda :: Administratorji, Globalni moderatorji Dodajte povezavoZa povezavo na našo spletno stran Društvo navijačev - Tifosi Club uporabite naslednjo HTML kodo:EkipaAdministratorji GreX Nine omahensModeratorji Ferrari Rozika Klemzi Nine SaLO Schumi boy cevljarcek_#1 forza_ferrari nhina yessy |
BugattiCarlo Bugatti je bil sin kiparja, ki je večino svojega življenja posvetil iskanju stroja »Perpetuum Mobile«, oziroma večnega gibala. Sčasoma je zaslovel po svojem pohištvu, in s svojo družino se je preselil v Pariz. Tudi njegova sinova sta bila izjemno talentirana: Rembrandt je v svojem tragično kratkem življenju –umrl je po samomoru pri 31 letih starosti- postal dobro znan kipar, Ettore pa se je posvetil k oblikovanju mehanike, in kmalu je za svoje oblikovalske dosežke pri avtomobilih začel dobivati nagrade. Nekaj let je oblikoval avtomobile Barona Eugena de Dietricha v Niedebronnu, severno od Strasbourga. S tem se je začela njegova povezava s to pokrajino, in po obdobju dela v Nemčiji je Ettore Bugatti leta 1909 s prisluženim denarjem v Molsheimu odkupil staro tovarno barvil, in v njej odprl lastno avtomobilsko tovarno.V svoji mladosti je bil navdušen dirkač, in je vedno rad zaposloval ostale dirkače, in sčasoma mu je prav dirkanje omogočilo odločilen preboj. Po nekaj težavnih letih je podjetje vzbudilo pozornost s prvimi štirimi mesti na GP Pescara leta 1921 v kategoriji Voiturette. Tri leta pozneje je podjetje izdelalo tip 35, ki je postal najuspešnejši dirkalni avto svoje dobe, prodali so tudi nekaj sto primerkov cestne verzije. Bugatti je s tem prišel do sredstev, da je lahko ustvaril svoje dolgoletne sanje ter svoj najbolj ambiciozen projekt – Bugatti tip 41 »Royale«. Bugattijeva sreča pa se je obrnila s prihodom nemških Auto Uniona ter Mercedesa, ki sta sčasoma postala brez konkurence, a pozneje se je usmeril v 24-urno dirko v Le Mansu. Izdelal je znamenite aerodinamične \'tanke\', ter z njima dobil klasično dirko v letih 1937 in 1939. Leta 1939 je doživel tudi hud udarec, ko je njegov sin in napovedani naslednik Jean Bugatti umrl med testiranji enega tovarniških dirkalnikov. Kmalu zatem se je začela vojna, in od Bugattija –ki je bil po rodu Italijan!- so pričakovali, da bo pomagal nemški vojni industriji. Grozila je zasedba tovarne, a se je Ettore domislil nenavadne rešitve. Svoje podjetje je prodal Nemcem za polovico dejanske vrednosti, odkupil avtomobilsko podjetje La Licorne, in v njej začel z izdelavo malih tovornih vozil! V Parizu je odprl eksperimentalni oddelek in začel z oblikovanjem malih avtomobilov, ki bi šli v serijsko proizvodnjo po koncu vojne. Po osvoboditvi je francoska vlada zasedla tovarno v Molsheimu, češ da je Bugatti sodeloval z okupatorjem. Bugatti se je dolgo časa boril po sodiščih, hkrati se je pa boril tudi za pridobitev francoskega državljanstva. Nekaj dni pred njegovo smrtjo leta 1947 je bila tovarna vendarle vrnjena njegovi družini. V tem času je bilo denarja zelo malo, in za goli obstoj so pri Bugattiju začeli z izdelavo letalskih delov. Leta 1956 pa je prišlo do poskusa obuditve tradicionalnega imena. Podjetje je najelo Gioacchina Colomba, tvorca Ferrarijevega motorja V12 in tudi dominantnega Ferrarija 250F, ki je sčasoma izdelal Bugattija tip 251. Slednji je bil pravzaprav zelo napreden dirkalnik – imel je 2.5-litrski vrstni osemvaljnik, ki je bil nameščen prečno za voznikom! Izdelana sta bila dva prototipa, moštvo pa se je pojavilo na VN Francije 1956 v Reimsu. Avto pa je povsem razočaral, in je bil daleč v ozadju, na dirki pa je Maurice Trintignant odstopil po le nekaj krogih. Podjetje ni zmoglo nadaljevati s programom, saj je v tem obdobju francoska vojska ravno odhajala iz Indokine, in so vsa vladna sredstva šla v ta namen. Leta 1963 je Bugatti prešel v roke Hispano-Suize, sčasoma pa je postal del podjetja Messier, ki je bil sam en od oddelkov letalskega koncerna Societe Nationale d\'Etude et de Construction de Moteurs d\'Aviation (SNECMA). V poznih 1980-ih je italijanski poslovnež Romano Artioli od francoske vlade odkupil ime in logotip znamke Bugatti in odprl tovarno v mestu Campogalliano v okolici Modene, in v njej izdeloval Bugattija EB110. Zgrajenih je bilo okrog 150 avtomobilov, vrednih okrog 350 tisoč $, obstajal pa je tudi bolj kot ne ponesrečen poskus dirkaške verzije za nastop na dirki 24 ur Le Mansa 1994. Podjetje je poleti 1995 zaprlo svoja vrata, leta 1998 pa je Artioli pravico uporabe imena in logotipa prodal Volkswagnu. Novi lastnik je pozneje v Molsheimu odkupil originalno tovarno, ter ob njej postavil novi sodobni industrijski center, kjer dandanes nastaja neverjetni Veyron EB 16.4. VideoEkipa trenutno še nima videov!
Povezava:
KomentarjiTrenutno še ni komentarjev! |
Naslednja dirkaNaslednja dirka, VN Monaka (27.05.2012) bo na sporedu čez: 4 dni.Koledar F1 dirk v letu 2012 Pregleden koledar dirk
Statistika napovedovanjUporabniško ime Točke biškotek
572 alvir28
132 uncentre
0 Mr.ShuShuGah
0 Uezlbzdc
0 bionnaeasedo
0 tentIntosewaF
0 IodidsMip
0 Vorydririurry
0 Outlinist
0 |
