Društvo navijačev - Tifosi Club

Meni

Vsebina
Formula 1
Ferrari
Spletne igre
Tifosi Club
F1 iz papirja
Kotiček Mirana Ališiča
Slavkotov kotiček
Byrkusov kotiček

Zadnji člani

Uporabniško ime Pridružen

goarpgart 21 Maj

RaissaloRuh 10 Maj

RayleneReos 22 Apr

Pinballerlb 13 Apr

BypeBypepig 09 Apr

kisklavekab 06 Apr

ovd5g6bi 01 Apr

otx2x5la 17 Mar

Uporabniki z največ prispevki

Uporabniško ime Prispevkov

omahens 1312

forza_ferrari 566

cevljarcek_#1 384

Klemzi 382

Schumi boy 324

byrkus 231

Undertaker 201

slavko 198

Naključni član

e001

Pridružen:08.11.2008
Sporočil:0

Kdo je online

Skupaj:1

Registriranih:1
Skritih:0
Gostov:0

Registrirani uporabniki: Google [Bot]

Legenda :: Administratorji, Globalni moderatorji

Dodajte povezavo

Za povezavo na našo spletno stran Društvo navijačev - Tifosi Club uporabite naslednjo HTML kodo:

Ekipa

Administratorji

GreX

Nine

omahens

Moderatorji

Ferrari Rozika

Klemzi

Nine

SaLO

Schumi boy

cevljarcek_#1

forza_ferrari

nhina

yessy

BMW

Zgodba o BMW je dokaj dolga. Maja 1922 sta se dve Münchenski letalski firmi –Bayerische Flugzeuge AG in Rapp Motoren Werke- združila v Bayerische Motoren Werke AG, oziroma BMW. Šest let pozneje je podjetje prevzelo avtomobilsko firmo Dixi Werke iz Eisenacha, in po licenci začelo graditi Austine Seven. Leta 1934 je BMW že gradil lastne avte, in nekaj let zatem je s prihodom športnega BMW 328 zaslovel po vsej Evropi. 328 je dosegel lepe rezultate v Le Mansu leta 1939, ter zmagal na Mille Miglia leta 1940. To je bil začetek dolge zgodovine v turnih in športnih avtih, ki je prinesla številne uspehe.

BMW-jevi enosedežniki pa so bili precej bolj redke pojave. V letih takoj po koncu 2. svetovne vojne so mnogi nemški vozniki model 328 vzeli za osnovo lastnih dirkalnikov, ki so bili znani kot BMW Speciali ali Eigenbau, in ki so ob koncu 1940-ih in začetku 1950-ih odlično nastopali na dirkah F2. Vse te domače konstrukcije so uporabljale dvolitrski šestvaljnik modela 328, tako da so povezave med BMW in tovrstnimi avti presneto meglene. Najbolj znani uporabniki motorjev BMW so bili Veritas –preden so začeli graditi lastne motorje- AFM, in Jicey. Med konstruktorji vozil Eigenbau so bili Marcel Balsa in večina voznikov iz Vzhodne Nemčije, med katerimi je najbolj znan Paul Greifzu. Na Zahodu se je leta 1952 konkurenca razvila do te mere, da ti speciali več niso bili konkurenčni, so pa bili še naprej zelo učinkoviti na Vzhodu. Istega leta je svetovno prvenstvo teklo po pravilniku F2, in na mednarodnih dirkah na Nürburgringu so se pojavili številni izdelovalci teh specialov, najboljši rezultat pa je uspel Marcelu Masuyu, ki je na GP des Frontieres v Chimayu s svojim Veritas-BMW končal na četrtem mestu. Na VN Nemčije so se Balsa in še kak ducat drugih pojavili s svojimi primerki, ob čemer se je za najbolj učinkovito šasijo izkazal Veritas. Fritz Reiss in Toni Ulmen sta omenjeno dirko končala kot sedmi in osmi.

BMW speciali so se na dirkah F2 pojavljali do začetka leta 1955, ko so to dirkaško serijo odpovedali. Novo F2 od leta 1956 so dominirali motorji Coventry Climax, medtem ko so motorji BMW počasi odpadli in se povsem umaknili iz dirkaškega sveta, kljub trudu Alexa von Falkenhausna, ki je želel vztrajati naprej. V poznih 1950-ih pa je BMW dobil novo vodstvo, ki je razširilo svoj športni program, ter doživelo nesluten uspeh na dirkah turnih avtov. Ko se je leta 1967 pojavil nov 1600-kubični pravilnik F2, je BMW izdelal dokaj neobičajen motor s štiri-ventilsko tehniko in motorno glavo Apfelbeck, ki so ga vstavili v šasijo Lola 100, katero sta vozila Jo Siffert in Hubert Hahne. Slednji je istega leta na Eifelrennenu osvojil četrto mesto, razen tega pa so bili uspehi dokaj omejeni, in večino leta 1968 so skupaj z Lolo preživeli ob razvoju novega dirkalnika. Nov dirkalnik Lola 102-BMW sta vnovič peljala Siffert in Hahne, ki sta vodila na prvi dirki novega avta na Hockenheimu. Nekaj dni pozneje je Siffert v Albiju končal kot četrti, Hahne pa je s svojim peljal tudi na VN Nemčije.

Pred sezono 1969 so se v tovarniških šasijah Lola 102 pojavili novi motorji M12, ob Siffertu in Hahneju pa so v tretjem avtu občasno sedeli Gerhard Mitter, Dieter Quester, pa še kdo. Junija se je pojavil nov dirkalnik Lena Terrya BMW 269, katerega je Quester vozil na Hockenheimu. Opustili so šasije Lola in nadaljevali z razvojem lastnih, a ob tem doživeli tudi hud udarec. Na VN Nemčije je Mitteru odpadlo kolo, zaradi česar je doživel nesrečo, in umrl.

Program se je nadaljeval, Quester pa je igral vedno večjo vlogo, in svojo sezono na mešani dirki na Münchenskem letališču Neubiberg končal z drugim mestom. Program so dodatno razširili leta 1970, ko so novega BMW 270 peljali Siffert, Hahne, Quester in Jacky Ickx, in prav vsak od četverice je tudi zmagal. Quester je v evropskem prvenstvu F2 končal na skupnem četrtem mestu, jeseni pa je zmagal na tradicionalni ulični dirki v Macau. V zadnjem letu 1600-kubične F2 je BMW naredil bolj malo, Questeru je le dobavljal motorje za njegov dirkalnik Eifelland March. BMW je leta 1972 ob spremembi pravilnika izpustil celotno sezono, in se leta 1973 vrnil kot dobavitelj motorja tovarniškega moštva March, kjer sta vozila Jean-Pierre Beltoise in Jean-Pierre Jarier, razen tega pa je njihove motorje dobivala še kopica privatnih moštev, vključno z Beta Racing Team bratov Brambilla, ter Brian Lewis Racing. Jarier je osvojil naslov evropskega prvaka, in do konca 1970-ih je BMW dobavljal svoje motorje, ter veliko uspehov doživljal vse do ukinitve F2 leta 1984.

BMW je v letih 1979 in 1980 užival uspehe tudi z dirkaško serijo Procar. Novi šef BMW Motorsport Jochen Neerpasch je skušal prepričati vodilne pri BMW za vstop v F1 z lastnim turbo motorjem, a so ga zavrnili, zaradi česar je pustil svoj položaj in se preselil k Talbotu. Leta 1980 si je vodstvo vendarle premislilo, in pod vodstvom Neerpaschovega naslednika Dietera Stapperta je BMW napovedal, da bo zgradil turbo polnjen motor F1, ki ga bo dobavljal moštvu Brabham. Motor so prvič testirali ob koncu leta 1980 ter z njim začeli dirkati leta 1982, in junija istega leta z Nelsonom Piquetom slavili v Kanadi. Motorji so v F1 dosegli še osem zmag, in s Piquetom leta 1983 osvojili tudi naslov svetovnega prvaka. Ob koncu leta 1986 je BMW napovedal svoj odhod iz F1, pravice do uporabe motorjev pa so prodali Megatronu, ki je z njimi nastopal še v letih 1987 in 1988.

BMW Motorsport se je še enkrat več posvetil turnim avtom, a vedno znova je prihajalo do misli o vrnitvi v F1. Sredi 1990-ih so dobavili motorje nadvse uspešnemu projektu McLaren F1 GT, a šele leta 1997 so obelodanili novo športno povezavo z Williamsom za športne avte, in tudi F1. Dirkalniki Williams-BMW so prvič nastopili leta 2000, in kmalu se je izkazalo, da so njihovi motorji med najmočnejšimi v konkurenci. Do leta 2002 so bili vrhunsko konkurenčni, in ob nekoliko manj napakah svojih voznikov, Ralfa Schumacherja in Juana Pabla Montoye, bi leta 2003 morda celo osvojili naslov svetovnega prvaka. Razmerje med Williamsom in BMW se je počasi začelo krhati in zaostrovati, tako da so Bavarci sredi leta 2005 sklenili dogovor o nakupu moštva Sauber. Novo moštvo so predstavili januarja 2006, voznika sta bila Nick Heidfeld in Jacques Villeneuve, testni pa Poljak Robert Kubica.