Društvo navijačev - Tifosi Club

Meni

Vsebina
Formula 1
Ferrari
Spletne igre
Tifosi Club
F1 iz papirja
Kotiček Mirana Ališiča
Slavkotov kotiček
Byrkusov kotiček

Zadnji člani

Uporabniško ime Pridružen

goarpgart 21 Maj

RaissaloRuh 10 Maj

RayleneReos 22 Apr

Pinballerlb 13 Apr

BypeBypepig 09 Apr

kisklavekab 06 Apr

ovd5g6bi 01 Apr

otx2x5la 17 Mar

Uporabniki z največ prispevki

Uporabniško ime Prispevkov

omahens 1312

forza_ferrari 566

cevljarcek_#1 384

Klemzi 382

Schumi boy 324

byrkus 231

Undertaker 201

slavko 198

Naključni član

massa-cool

Pridružen:25.7.2009
Sporočil:0

Kdo je online

Skupaj:1

Registriranih:1
Skritih:0
Gostov:0

Registrirani uporabniki: Google [Bot]

Legenda :: Administratorji, Globalni moderatorji

Dodajte povezavo

Za povezavo na našo spletno stran Društvo navijačev - Tifosi Club uporabite naslednjo HTML kodo:

Ekipa

Administratorji

GreX

Nine

omahens

Moderatorji

Ferrari Rozika

Klemzi

Nine

SaLO

Schumi boy

cevljarcek_#1

forza_ferrari

nhina

yessy

Benetton

Proizvajalec oblačil Benetton je v svet Formule 1 vstopil kot pokrovitelj moštva Tyrrell leta 1983 po predlogu nekdanjega dirkača Nannija Gallija, ki je podjetju dobavljal volno. Benetton je želel publiciteto v ZDA, tako da je v moštvo prišel Danny Sullivan. Naslednjega leta se je Benetton preselil k Alfi Romeu, kjer je vozil Eddie Cheever. Razmerje je trajalo do konca leta 1984, a je družina Benetton želela več besede ob vodenju moštva. Maja 1985 je družina kupila zadolženo moštvo Toleman, in mu spremenila ime v Benetton Formula. Novo moštvo so uradno zagnali februarja 1986. Od Williamsa je prišel Peter Collins, ki je prevzel vodenje moštva, z BMW so dosegli dogovor o dobavi motorjev. Za volanom sta sedela Teo Fabi ter Avstrijec Gerhard Berger, ki je oktobra istega leta v Mehiki dosegel tudi prvo zmago moštva, potem ko je s pametno taktiko na gumah Pirelli prelisičil vso konkurenco. Moštvo je sezono zaključilo na šestem mestu.

Ob koncu sezone je Berger odšel k Ferrariju, na njegovo mesto je prišel Belgijec Thierry Boutsen, motorje BMW pa je zamenjal Ford. Tokrat ni vozniški par dosegel nobene zmage, a je moštvo vseeno sezono končalo na petem mestu. Naslednjega leta je odpadel Fabi, katerega je zamenjal Alessandro Nannini. Moštvo je v sezoni 1988 doseglo le 39 točk, a so kljub temu bili kar tretji v seštevku konstruktorjev! Po koncu sezone je Boutsen odšel k Williamsu.

V tisti zimi je družina benetton na mesto komercialnega direktorja postavilo Flavia Briatoreja, ki se je hitro sprl z obstoječim vodstvom. Collins je močno verjel v Johnnya Herberta, in mladega Angleža najel za sezono 1989. Herbert si je poleti 1988 na dirki F3000 v Brands Hatchu hudo poškodoval noge, malo po podpisu pogodbe, a je Collins dogovor vseeno spoštoval. Johnny pa še ni bil pripravljen na vrnitev, in po izjemnem prvem nastopu in četrtem mestu v Braziliji se je zvijal od bolečin. Collins je želel Herberta obdržati v moštvu, a je Briatore prevladal. Herbert je izpadel, in kmalu zatem je odšel tudi Collins. Ob koncu leta je Nannini prišel do zmage na VN Japonske, potem ko sta Senna in Prost medsebojno trčila, pa še ta zmaga je prišla šele po diskvalifikaciji Senne.

Ob pomoči Bernieja Ecclestona je Briatore v sezoni 1990 ob Nanniniju prevzel Nelsona Piqueta, John Barnard pa je postal novi tehnični direktor. Hkrati je odšel dobršen del osebja, zaradi česar so od tyrrella prevzeli Joana Villadelprata, in začeli graditi novo moštvo. Moštvo ni bilo preveč konkurenčno, ob koncu leta pa so doživeli še katastrofo, ko se je Nannini resno poškodoval v helikopterski nesreči. Na naslednji dirki na Japonskem se je Piquetu pridružil Roberto Moreno, in brazilski dvojec je privozil sanjsko dvojno zmago. Piquet je za nameček slavil še na zadnji dirki sezone v avstralski Adelaide.

Pred sezono 1991 so imeli veliko upanja, a kljub pametni in precej srečni Piquetovi zmagi v Kanadi sta se Briatore in Barnard sprla, zaradi česar je moral slednji oditi. Sredi sezone je Benettonov delniški lastnik postal Tom Walkinshaw. Sprva je bil na mesto tehničnega direktorja imenovan Barnardov pomočnik Gordon Kimball, a ga je kmalu zamenjal Walkinshawov nominiranec Ross Brawn, medtem ko sta se po delu na nerojenem projektu Reynard F1 vrnila Rory Byrne in Pat Symonds. Walkinshaw je hitro prevetril moštvo, in po senzacionalnem debiju mladega Michaela Schumacherja v Spaju za volanom Jordana ga je Benetton kmalu sprejel v svoje zavetje – in se na hitro znebil Morena.

Leta 1992 se je Schumacherju pridružil Walkinshawov ljubljenec Martin Brundle. Nemec je v dirkalniku B192 postajal vedno bolj tekmovalen, in v Spaju istega leta prišel do svoje prve zmage. Naslednje leto je bilo nekoliko težje, a je vseeno slavil v portugalskem Estorilu, leta 1994 pa je z novim B194 povsem dominiral na prvih dirkah sezone, in po smrti Ayrtona Senne v Imoli je na videz ostal brez tekmecev v boju za naslov svetovnega prvaka. Prišlo pa je do nekaterih spornih situacij, predvsem glede govoric o nelegalni uporabi elektronskih pripomočkov. Še več tžav so doživeli ob nesreči Schumacherjevega moštvenega kolege Josa Verstappna v Nemčiji, ko mu je med dolivanjem goriva zagorel dirkalnik, in kjer so pozneje ugotovili, da je moštvo manipuliralo z napravo za dolivanje. Svetovno prvenstvo se je odločilo na zadnji dirki sezone, ko je Schumacher trčil z Damonom Hillom, in postal svetovni prvak.

Moštvo se je uspešno izognilo vsakršni očitni kazni, so pa dosegli dogovor, po katerem se je Walkinshaw preselil k moštvu Ligier, katerega je v začetku leta 1994 kupil prav Briatore. Villadelprat je s tem prevzel vodenje moštva, in ko je Briatore ob nakupu Ligiera prišel do Renaultovih motorjev, je kombinacija Schumacher – Benetton – Renault postala enostavno premočna za vso konkurenco. Schumacher je obdržal naslov prvaka, skupaj s povratnikom Herbertom pa sta privozila kar 11 zmag, ob čemer je Benetton prišel tudi do svojega prvega naslova med moštvi. Ob koncu leta pa je Schumacher odšel k Ferrariju, k Benettonu pa sta prišla Jean Alesi in Gerhard Berger.

Brez Schumachera je imelo moštvo precej več težav, in po koncu sezone 1996 –ki so jo končali brez zmag- sta Brawn in Byrne sledila Schumacheru in šla k Ferrariju. Pat Symonds je postal tehnični direktor, Nick Wirth pa glavni oblikovalec. Tudi sezona 1997 ni bila preveč uspešna, čeprav je Berger slavil v Nemčiji. Ta zmaga je ostala zadnja Benettonova, in prav zanimivo je, da je tako prvo kot zadnjo zmago Benettona privozil isti človek – Berger. Po koncu sezone se je Avstrijec upokojil, in po Alesijevem odhodu k Sauberu sta k Benettonu prišla mladeniča Giancarlo Fisichella in Alexander Wurz.

Ob pomanjkanju uspehov v letu 1997 so po koncu sezone odstranili tudi Briatoreja, na njegovo mesto glavnega direktorja pa je prispel David Richards. Slednji je vztrajal, da bi moralo moštvo sprejeti sporazum s Fordom, a se družina Benetton ni strinjala, in oktobra 1998 je Richards prostovoljno odšel. Nasledil ga je 29-letni Rocco Benetton, ki pred tem ni imel nikakršnih izkušenj z avtomobilskim dirkanjem!

Sezoni 1998 in 1999 sta minili brez zmag, in ob koncu leta je sledila večja tehnična rošada, ki pa ni prinesla veliko sprememb, in v začetku leta 2000 je Benetton sporočil, da je moštvo prodal Renaultu, ki se je odločil na vodilno mesto vnovič postaviti Briatoreja. Sezona 2000 je bila porazna, a moštvo so znova prestrukturirali. Mike Gascoyne je postal tehnični direktor, Fisichelli pa se je pridružil Jenson Button. Renault je pred sezono 2001 izdelal nov motor V10 s širokim kotom med obema vrstama valjev, ki pa je imel precej težav z zanesljivostjo. Leta 2002 se je moštvo tudi uradno preimenovalo v Renault Sport, in moštvo Benetton je uradno prenehalo obstajati.