Društvo navijačev - Tifosi Club

Meni

Vsebina
Formula 1
Ferrari
Spletne igre
Tifosi Club
F1 iz papirja
Kotiček Mirana Ališiča
Slavkotov kotiček
Byrkusov kotiček

Zadnji člani

Uporabniško ime Pridružen

goarpgart 21 Maj

RaissaloRuh 10 Maj

RayleneReos 22 Apr

Pinballerlb 13 Apr

BypeBypepig 09 Apr

kisklavekab 06 Apr

ovd5g6bi 01 Apr

otx2x5la 17 Mar

Uporabniki z največ prispevki

Uporabniško ime Prispevkov

omahens 1312

forza_ferrari 566

cevljarcek_#1 384

Klemzi 382

Schumi boy 324

byrkus 231

Undertaker 201

slavko 198

Naključni član

Monza11

Pridružen:06.2.2007
Sporočil:0

Kdo je online

Skupaj:1

Registriranih:1
Skritih:0
Gostov:0

Registrirani uporabniki: Google [Bot]

Legenda :: Administratorji, Globalni moderatorji

Dodajte povezavo

Za povezavo na našo spletno stran Društvo navijačev - Tifosi Club uporabite naslednjo HTML kodo:

Ekipa

Administratorji

GreX

Nine

omahens

Moderatorji

Ferrari Rozika

Klemzi

Nine

SaLO

Schumi boy

cevljarcek_#1

forza_ferrari

nhina

yessy

Aston Martin

Leta 1913 sta se trgovca z vozili Singer, Robert Bamford in Lionel Martin, odločila izdelati lasten avto. V njuni garaži v Kensingtonu sta na šasijo Isotte Fraschini vstavila motor Coventry Simplex, in avto poimenovala Aston Martin. Naslednjega leta je podjetje našlo podporo v podobi grofa Louisa Zborowskija, bogatega britanskega dirkača s poljskim očetom in ameriško materjo. Leta 1922 je Aston Martin Ltd. prijavil avto na dirko International 1500 Trophy na otoku Man, kjer je peljal Bertie Kensington-Moir, mesec dni pozneje pa sta Zborowski in Clive Gallop nastopila na VN Francije v Strasbourgu. Avgusta istega leta so tri avti nastopili na dirki Junior Car Club 200 v Brooklandsu, in tam je Kensington-Moir vodil do okvare vžigalne tuljave. Ob koncu leta sta Zborowski in Douglas Hawkes nastopila še na dirki v Villafranci v Španiji. Zborowski je na dirki vodil, a je po počeni gumi na koncu osvojil drugo mesto.
Naslednjega leta je Gallop peljal VN Španije v Sitgesu, medtem ko je Zborowski vozil skupaj z voznikom ameriškega proizvajalca Miller. Pozneje v sezoni so avti na dirki v Boulognskem gozdu v rokah amaterjev prikazali solidne predstave, veliko Aston Martinov pa je nastopilo tudi na Junior Car Club 200 v Brooklandsu, kjer je bil najvišje uvrščen George Eyston na četrtem mestu. Zborowski je leto končal z drugim mestom na VN Penya Rhin v Villafranci, in tretjim mestom na VN Španije v Sitgesu v razredu Voiturette.
Leta 1924 so se Aston Martini pojavljali na vrsti dirk Voiturette, a jim zmage niso bile usojene. Razen tega je firma doživela hud udarec s smrtjo gorfa Zborowskija v Monzi, ki je s svojim GP Mercedesom zletel v drevo.
V poznejših letih je podjetje pod vodstvom Augustusa Bertellija nadaljevalo svojo dirkaško tradicijo in si sčasoma pridobilo določen sloves pri športnih avtih, čeprav jim po drugi strani pri enosedežnikih ni uspevalo kaj dosti. Aston Martini so se še naprej pojavljali na dirkah Voiturette, a brez večjih uspehov.
Leta 1926 je v veljavo stopil nov pravilnik GP, s čimer je lahko George Eyston na VN Velike Britanije peljal Aston Martina z motorjem Anzani, medtem ko je Basil Eyston s podobnim avtom nastopil na GP de Boulogne in na Junior Car Club 200 v Brooklandsu, a je kmalu zatem ime izginilo iz enosedežnega dirkanja. Leta 1932 je podjetje padlo v roke R G Sutherlanda, na dirkah športnih avtov pa je Aston Martin Ulster dosegel nekaj opaznih rezultatov.
Šele po drugi svetovni vojni je športna zgodovina Aston Martina zares zaživela. Novi lastnik David Brown je podjetje združil z Lagondo in vse skupaj preimenoval v Aston Martin Lagonda Ltd. Leta 1948 so se pojavili na dirki 24 ur Spaja in na njej tudi zmagali, leto zatem so se pojavili še v Le Mansu. Tekom 1950-ih so se Aston Martini borili za zmago na najbolj klasični vztrajnostni dirki, in leta 1959 jim je končno uspelo – in to kar z dvojnim zmagoslavjem. Roy Salvadori in Carroll Shelby sta z dirkalnikom DBR/1 slavila pred podobnim avtom, za volanom katerega sta sedela Maurice Trintignant in Paul Frére.
Sredi 1950-ih je Reg Parnell vozil enosedežni Aston Martin na osnovi športnega DB3 na Novi Zelandiji in bil drugi v Dunedinu, Lex Davison je pozneje z istim avtom prišel še do drugega mesta na VN Avstralije 1960 v Lowoodu.
Leta 1959 se je David Brown odločil znova vstopiti v svet GP dirk. V tovarni v Felthamu so zgradili dirkalnik DBR4/250, ki ga je pred tem oblikoval Ted Cutting. Žal pa je avto nastal ob nepravem času – motor je imel nameščen pred voznikom, tako da Salvadori ter Shelby z njim proti konkurenci z lažjimi dirkalniki z zadaj postavljenimi motorji nista bila preveč konkurenčna. Salvadori je sicer z njim na prvem nastopu na dirki International Trophy prišel do drugega mesta, ob tem pa je dosegel še nekaj solidnih rezultatov, a nikdar vrhunskih. Pred sezono 1960 so avte preoblikovali, Salvadoriju pa se je pridružil Maurice Trintignant. Zmogljivost pa se ni izboljšala, in ob koncu leta so –tudi zaradi spremenjenega pravilnika pred sezono 1961, ki je dovoljeval le še 1.5-litrske motorje- dokončno izstopili iz Formule 1.
Podjetje je raslo skozi 1960-ta, in leta 1968 je Brown za svoje zasluge avtomobilski industriji dobil plemiški naziv. Upokojil se je leta 1972. V naslednjem desetletju je imel Aston Martin obilo težav, in v naslednjih 15 letih se je izmenjala cela vrsta lastnikov. Obstajalo je nekaj dirkaških programov, a se je podjetje vztrajno izogibalo enosedežnikom.
Aston Martin je leta 1987 odkupil Ford Motor Company, trenutno pa je v lasti dirkaškega podjetja Prodrive.