Društvo navijačev - Tifosi Club

Meni

Vsebina
Formula 1
Ferrari
Spletne igre
Tifosi Club
F1 iz papirja
Kotiček Mirana Ališiča
Slavkotov kotiček
Byrkusov kotiček

Zadnji člani

Uporabniško ime Pridružen

goarpgart 21 Maj

RaissaloRuh 10 Maj

RayleneReos 22 Apr

Pinballerlb 13 Apr

BypeBypepig 09 Apr

kisklavekab 06 Apr

ovd5g6bi 01 Apr

otx2x5la 17 Mar

Uporabniki z največ prispevki

Uporabniško ime Prispevkov

omahens 1312

forza_ferrari 566

cevljarcek_#1 384

Klemzi 382

Schumi boy 324

byrkus 231

Undertaker 201

slavko 198

Naključni član

CarbonFiber

Pridružen:21.2.2009
Sporočil:0

Kdo je online

Skupaj:1

Registriranih:1
Skritih:0
Gostov:0

Registrirani uporabniki: Google [Bot]

Legenda :: Administratorji, Globalni moderatorji

Dodajte povezavo

Za povezavo na našo spletno stran Društvo navijačev - Tifosi Club uporabite naslednjo HTML kodo:

Ekipa

Administratorji

GreX

Nine

omahens

Moderatorji

Ferrari Rozika

Klemzi

Nine

SaLO

Schumi boy

cevljarcek_#1

forza_ferrari

nhina

yessy

Ferrari - 375

V prvih letih svetovnega prvenstva je pravilnik dovoljeval dva različna motorja. Prvi je bil 1.5-litrski s kompresorjem, drugi pa 4.5-litrski brez dodatnega polnjenja. Kompresorski motorji so razvili neverjetne moči, kar je bila tudi glavna prednost Alfe Romea. Po drugi strani pa so bili preveč požrešni, in Ferrari se je odločil udariti na tekmečevo slabo točko.

Ferrari 375 je nastal prav iz tega namena. Nadaljeval je tradicijo cevne šasije iz 125 z daljšo medosno razdaljo (2320 mm), obdržali so tudi obešenje in štiristopenjski menjalnik. Vendar so namesto 1.5-litrskega agregata s kompresorjem vgradili 4.5-litrskega. To je bila zadnja razvojna stopnja motorjev brez polnjenja, ki so nastali pod taktirko Aurelia Lampredija, slednja se je začela pri seriji 275 (3300 ccm) in nadaljevala pri 340 (4100 ccm).

4.5-litrski motor se je prvič predstavil na zelo pomembni VN Italije v septembru 1950. Štartal je iz prve vrste, večino dirke vozil na drugem mestu, in le šest krogov pred koncem odstopil. Vendar so dokazali svoj prav, in za naslednjo sezono so odkrito računali s prvo zmago. In zgodovinski dogodek se je zgodil 14. julija 1951 v Silverstonu. Razlika se je naredila v obveznem postanku za Alfo, ki je na 100 km porabila kar 130 litrov goriva, in Jose Froilan Gonzales je slavil prvo zmago v svetovnem prvenstvu z dirkalnikom, ki NI bil Alfa Romeo.

Nadaljevanje sezone je potekalo v podobnem slogu. Alberto Ascari je slavil v Nemčiji in Italiji ter bil pred zadnjo dirko sezone v španskem Predlabesu na dosegu naslova svetovnega prvaka, za vodilnim Fangiom je zaostajal le dve točki, vendar so nato naredili usodno taktično napako in dirkalnikom nataknili povsem neustrezne gume. Ferrari je bil poražen na zadnji dirki, ki je bila hkrati tudi zadnja za zelo uspešnega 375, kajti od sezone 1952 naprej je za svetovno prvenstvo veljal pravilnik Formule 2.

Kar pa ne pomeni, da je tukaj zgodbe konec. Ferrarijev uvoznik v ZDA, Luigi Chinetti, je imel svojo idejo, in nekaj Ferrarijev 375 so priredili za največjo ameriško dirko - 500 milj Indianapolisa. Avto so imelovali 375 Indy, in z nekaterimi spremembami so mu moč dvignili na 400 KM, ojačali šasijo, ter izboljšali aerodinamiko. Tri avte so poslali na VN Torina 1953, kjer je Luigi Villoresi zmagal.

Četrti avto pa je bil pripravljen za Alberta Ascarija, ki se je s tem avtom kvalificiral na Indy 500 leta 1952 na 19. mesto s povprečjem nekaj čez 219 km na uro, vendar avto dirki ni bil dorasel. Vzdržal je le 40 krogov, in odstopil v četrtem ovinku, potem ko je zadnje kolo dobesedno razpadlo. Do danes gre za edini Ferrarijev nastop na 500 milj dolgi dirki v Indianapolisu.

Število nastopov: 8
Število zmag: 3
Mesta na stopničkah: 13
Prva štartna mesta: 3
Prva štartna vrsta: 12
Prevoženi krogi: 1439
Prevoženi kilometri: 10939
Dirk v vodstvu: 7
Krogov v vodstvu: 163
Kilometrov v vodstvu: 1165
Število točk: 92

Konfiguracija: V12, 60°
Postavitev: spredaj, vzdolžno
Konstrukcija: blok in glava iz Silumina; vodno hlajen
Vrtina in gib: 80.0 × 74.5 mm
Prostornina: 4494 ccm
Kompresijsko razmerje: 11.0:1
Odmična gred: ena v vsaki glavi, dva ventila na valj
Uplinjač: tri dvojni padotočni Weber 42 DCF
Vžig: ena svečka na valj, dva razdelilca Magneti Marelli na koncu odmične gredi
Moč: 350 KM pri 7000 rpm
Mazanje: suhi karter

Šasija: cevna z eliptičnim prerezom in okroglimi prečnimi ojačitvami
Prednje obešenje: dvojna trikotna vodila, spodaj prečna listnata vzmet, hidravlični blažilniki
Zadnje obešenje: de Dionova prema, spodaj prečna listnata vzmet, dve vzdolžni vodili, hidravlični blažilniki
Zavore: rebrasti bobni na vseh kolesih, ločena glavna zavorna cilindra
Menjalnik: ročni, 4 stopnje + vzratna
Sklopka: suha, večploščna
Diferencial: ZF, z delno zaporo
Dolžina: 3937 mm
Širina: 1428 mm
Višina: 960 mm
Kolotek spredaj: 1270 ali 1250 mm
Kolotek zadaj: 1278 ali 1250 mm
Medosna razdalja: 2320 mm
Teža: 720 kg, z vodo in oljem
Gume spredaj: Pirelli 5.50×16
Gume zadaj: Pirelli 7.00×16
Kolesa: žičnata iz lahke litine
Posoda za gorivo: 195 l, v zadku
Gorivo: mešanica benzena in alkohola
Poraba goriva: ok. 35 litrov na 100 km