Društvo navijačev - Tifosi Club

Meni

Vsebina
Formula 1
Ferrari
Spletne igre
Tifosi Club
F1 iz papirja
Kotiček Mirana Ališiča
Slavkotov kotiček
Byrkusov kotiček

Zadnji člani

Uporabniško ime Pridružen

goarpgart 21 Maj

RaissaloRuh 10 Maj

RayleneReos 22 Apr

Pinballerlb 13 Apr

BypeBypepig 09 Apr

kisklavekab 06 Apr

ovd5g6bi 01 Apr

otx2x5la 17 Mar

Uporabniki z največ prispevki

Uporabniško ime Prispevkov

omahens 1312

forza_ferrari 566

cevljarcek_#1 384

Klemzi 382

Schumi boy 324

byrkus 231

Undertaker 201

slavko 198

Naključni član

Janez Sodja

Pridružen:09.11.2008
Sporočil:0

Kdo je online

Skupaj:1

Registriranih:1
Skritih:0
Gostov:0

Registrirani uporabniki: Google [Bot]

Legenda :: Administratorji, Globalni moderatorji

Dodajte povezavo

Za povezavo na našo spletno stran Društvo navijačev - Tifosi Club uporabite naslednjo HTML kodo:

Ekipa

Administratorji

GreX

Nine

omahens

Moderatorji

Ferrari Rozika

Klemzi

Nine

SaLO

Schumi boy

cevljarcek_#1

forza_ferrari

nhina

yessy

Phil Hill

Phillip Toll HILL jr.
* 20. 4. 1927, Miami, Florida, ZDA

Phil Hill bo vedno ostal v spominu kot mož, ki je leta 1961 za volanom ferrarija prinesel Združenim Državam Amerike prvi naslov svetovnega prvaka, vendar je takrat dobil le dve dirki, ki sta ostali tudi edini v dirkalnikih z malo prostornino. V dolgi karieri je bil precej bolj učinkovit v precej večjih in močnejših športnih dirkalnikih.

Po končanem študiju se je raje odločil za svet dirkanja, in leta 1950 je prvil vozil z MG TC, ki ga je kmalu zamenjal z drugimi vozili, ki so bili vsi po vrsti prisluženi s trdim delom. Leta 1952je dobil veliko priložnost s ferrarijem Alan Guibersona, s katerim je na Carreri Panamericana osvojil šesto mesto, vendar mu ni naslednjo sezono šlo nič od rok in je resno razmišljal tudi o dirkaški upokojitvi. Vendar so ga prepričali, naj vztraja, in leta 1954 je na Carreri končal že na drugem mestu, kar je znova dvignilo njegovo moralo. Njegova kariera se je nato dvignila v velikem slogu - osvojil je prvenstvo SCCA 1955, in po drugem mestu na 1000 kilometrski dirki v Buenos Airesu leta 1956 je dobil pogodbo s Ferrarijem za dirke športnih avtov. V tovarniškem avtu je istega leta zmagal še na VN Švedske in 5 ur Messine, in z dobrimi uspehi nadaljeval tudi v naslednji sezoni, ko je med drugim zmagal s Petrom Collinsom na VN Venezuele v Caracasu.

Leta 1958 je Hill prvič skušal dirkati v enosedežniku, a mu Ferrari nekako ni omogočal prave priložnosti, razen nekaj treninga pred VN Buenos Airesa v kategoriji Formula Libre. Enzo je bil prepričan, da se Hill najbolje počuti v športnih avtih, kar je slednji vedno znova dokazoval. Slavil je v Buenos Airesu ter Sebringu, in nato z briljantno vožnjo v dežju skupaj z Gendebienom slavil v Le Mansu. Vendar pa je medtem že na glas razmišljal tudi o formuli 1, in če ni šlo drugače, je pač najel Bonnierov maserati, s katerim je debitiral na VN Francije. Ferrari je verjetno razumel namig, kajti že na VN Nemčije je Hill sedel v tovarniškem dirkalniku F2, v Monzi so mu pa namenili pravo zadevo - Ferrari 246 - s katerim je peljal najhitrejši krog in končal na tretjem mestu. V finišu VN Maroka je nekoliko popustil, da je Hawthornu omogočil drugo mesto in hkrati naslov svetovnega prvaka, in tudi zato je postal stalni voznik na GP dirkah in polnopravni član moštva. Leta 1959 se je predvsem učil umetnosti dirkanja v enosedežnikih, kjer je imel tudi nekaj nevarnih trenutkov, a kljub vsemu je v skupnem seštevku končal na četrtem mestu. Leta 1960 so bili veliki dirkalniki s prednjim motorjem na robu zgodovine, a Hill je z 'dinozavrom' dosegel zadnjo veliko zmago na VN Italije v Monzi, ki pa je imela precej okleščeno konkurenco, saj je večina britanskih moštev dirko na ovalu bojkotirala.

Naslednja sezona ej bila njegova najboljša. Ob zmagah v Sebringu in Le Mansu je z malim Dinom 156 v obliki morskega psa slavil v Spaju in Monzi ter bil v Monzi okrononan tudi za svetovnega prvaka, a to šele po tragični smrti njegovega moštvenega kolega in glavnega konkurenta v boju za naslov prvaka, Wolfganga von Tripsa. Stvari pa se v formuli 1 hitro spreminjajo, in leta 1962 je bil Ferrari povsem potolčen. Phil Hill je sicer prišel do nekaterih opaznih uvrstitev, a obramba naslova je bila tako rekoč utopična. Še vedno pa je veljal za enega najboljših voznikov sveta, kar je dokazal še s tretjo zmago v Le Mansu, tudi tokrat je ob njem vozil Gendebien, ter s slavjem na 1000 km Nürburgringa.

V Maranellu je prišlo do razpada sistema in totalne anarhije, zaradi česar se je Hill pridužil uporniški skupini, ki je leta 1963 odprla podjetje ATS. Če bi rekli, da je bil ATS slab, bi bil zelo podcenjujoč, in efektivno je čez noč končal njegovo kariero dirkača formule 1. Sčasoma je ostal brez sedeža, in po tragični smrti Tima Mayera v Longfordu so ga poklicali pri Cooperu, a kombinacija ni bila preveč uspešna. Philova samozavest je dosegla dno v Zeltwegu, kjer je uničil dva avta, zaradi česar v Monzi ni nastopil, v moštvo pa je bil vrnjen za zadnji dve dirki.

Njegove kariere v formuli 1 je bilo tako rekoč konec, v Monzi 1966 je še nastopil v Gurneyevem Eaglu, a še vedno je imel nekaj skritih adutov. V letih 1964-65 je bil ključna figura Fordovega športnega programa, a prestop k moštvu Chaparral Jima Halla je prinesla zadnje vrhunce njegove kariere. Leta 1966 je z Bonnierom senzacionalno zmagal na 1000 km Nürburgringa, dobil je dirko Can-Am v Laguni Seci, in v svoji zadnji sezoni je s Chaparralom 2F ob pomoči Mika Spenca dosegel izjemno zmago v Brands Hatchu.

Po tej zadnji zmagi je počasi odšel v zaslužen pokoj, in od takrat dalje se ubada z restavriranjem starih avtomobilov in občasnim komentiranjem kakšne dirke.

Aktivna leta: 1958 do 1966
Najboljša uvrstitev: 1. (1961)
Prisotnosti: 51
Startov: 48
Ni se kvalificiral: 1

Prva dirka: Francija 1958 Maserati
Zadnja dirka: Italija 1966 Eagle - Climax

Zmage: 3
Stopničke: 16
Pole Position: 6
Prva vrsta: 9
Najhitrejši krogi: 6
Točke: 98

Prevoženi krogi: 2416
Prevoženi kilometri: 14382
Dirke v vodstvu: 9
Krogi v vodstvu: 171
Km v vodstvu: 1528