Društvo navijačev - Tifosi Club
MeniVsebinaFormula 1 Ferrari Spletne igre Tifosi Club F1 iz papirja Kotiček Mirana Ališiča Slavkotov kotiček Byrkusov kotiček Zadnji članiUporabniško ime Pridružen goarpgart
21 Maj RaissaloRuh
10 Maj RayleneReos
22 Apr Pinballerlb
13 Apr BypeBypepig
09 Apr kisklavekab
06 Apr ovd5g6bi
01 Apr otx2x5la
17 MarUporabniki z največ prispevkiUporabniško ime Prispevkov omahens
1312 forza_ferrari
566 cevljarcek_#1
384 Klemzi
382 Schumi boy
324 byrkus
231 Undertaker
201 slavko
198Kdo je onlineSkupaj:1Registriranih:1 Skritih:0 Gostov:0 Registrirani uporabniki: Google [Bot] Legenda :: Administratorji, Globalni moderatorji Dodajte povezavoZa povezavo na našo spletno stran Društvo navijačev - Tifosi Club uporabite naslednjo HTML kodo:EkipaAdministratorji GreX Nine omahensModeratorji Ferrari Rozika Klemzi Nine SaLO Schumi boy cevljarcek_#1 forza_ferrari nhina yessy |
Pedro RodriguezPedro RODRIGUEZ de la Vega* 18. 1. 1940, Mexico City, Mehika † 11. 7. 1971, Nürnberg, ZR Nemčija Pedro Rodriguez je bil kot nalašč za dirkalnike iz poznih 1960-ih. Njegova glava je bila pokonci naslonjena na zaščitni lok, in jasno je bilo moč videti njegove oči, kako strmijo skozi velika aviatorska očala. Če pustimo estetiko na strani, je nekako ostala skrivnost, da njegovega talenta v svetu formule 1 niso nikdar jemali posebno resno, in šele ob koncu njegovega kratkega življenja so se stvari v tem pogledu popravile. Pedro je bil dve leti starejši od brata Ricarda, in že pri dvanajstih letih je vozil z motorji, in pri petnajstih je vozil jaguara XK120. Klamu se mu je pridružil tudi mlajši brat, in oba sta v poznih petdesetih zaslovela po svojih drznih predstavah. S tem sta pritegnila pozornost Luigija Chinettija, in Pedro je začel voziti NART ferrarije, in leta 1958 na Nassau Trophyu končal na drugem mestu. Brata sta sčasoma prišla v Evropo in v Chinettijevih ferrarijih zgradila izjemen ugled, leta 1961 sta zmagala na 1000 kilometrskih dirkah na Nürburgringu in v Parizu. Ricardova smrt ob koncu leta 1962 je bil za Pedra hud udarec, a je vseeno nadaljeval z dirkanjem, predvsem se je v sezonah 1963 in 64 udejstvoval v Severni Ameriki. Leta 1963 je v Daytoni slavil v GT razredu, leto zatem pa v skupni razvrstitvi, zmagovitega GTO je delil s Philom Hillom. Ob koncu leta je tudi odpeljal nekaj dirk z lotusom in ferrarijem, a hkrati ni bilo ponudbe za stalni sedež v formuli 1. Mali Mehičan je s tem vztrajal v športnih avtih, in občasno nastopil na kakšni dirki tudi z enosedežnikom, kadar je le dobil priložnost. Pred VN Južne Afrike 1967 je dobil povabilo tovarne Cooper, a le za to dirko. Na dirki z velikim številom odstopov je s pametno in ravno prav hitro vožnjo dosegel presenetljivo zmago, kar ni v tistem času v istem moštvu uspelo niti Jochenu Rindtu. Rodriguez je seveda s tem obdržal sedež do konca sezone, a avto je postajal vedno manj konkurenčen, običajno je bil ravno dovolj hiter za kakšno posamično točko. Njegovo sezono je prekinila tudi nesreča v Enni, ko je po s Protosom F2 utpel zlom noge. Pedro se je leta 1968 pridružil BRM, in po neuspešni seriji Tasman sezono začel v dobri formi, osvojil je odlično drugo mesto na Race of Champions, potem ko se je po slabem startu prebijal skozi konkurenco. Po dokaj srečnem drugem mestu v Spaju je njegova sezona zapadla v povprečje, saj je moštvo povsem izgubilo nadzor dogodkov, in prav Pedro je plačal davek - leta 1969 je moral prostor prepustiti Johnu Surteesu. Izkazalo se je, da je bil otudi to leto za BRM eno veliko razočaranje, in Pedro je imel kar srečo, da ga ni bilo tam, in je vozil v poltovarniškem moštvu Tima Parnella, nakar je sprejel povabilo takrat podobno slabega ferrarija. Po zmagi s Fordom GT40 v Le Mansu 1968 z Lucienom Bianchijem je postal Pedro Rodriguez zelo iskano ime v športnih prototipih. V naslednjem letu je vozil tako za Ferrari kot za Matro, preden se je leta 1970 vrnil v moštvo Johna Wyera. Vrnil se je tudi v BRM, ki je tokrat izdelal zelo dober dirkalnik P153. Takrat je odpeljal dve dirki, s katerima si je zagotovil stalno mesto v dirkaški zgodovini. Najprej je v Brands Hatchu na 1000-kilometrski dirki v zloglasnem Gulf porscheju 917 prikazal nepozabno vožnjo v dežju, in slavil s petimi krogi prednosti pred najbližjim zasledovalcem. Nato pa je sledila še VN Belgije, kjer je odpeljal vrhunsko dirko, tako rekoč je vozil na robu popolnosti, in le za las je premagal Amona v marchu. To je bila tudi njegova zadnja zmaga v svetovnem prvenstvu, sledila je le še zmaga na Rothmans Trophyu 1971 v Oulton Parku, a še naprej je neustrašno vozil porscheja 917, in njegova hitrost je bila prav srhljiva. Leta 1971 je z Jackiejem Oliverom zmagal na 24 urah Daytone, 1000 km Monze in Spaja, ter na 1000 km Österreichringa z Richardom Attwoodom, kar je potrdilo njegov sloves verjetno najboljšega voznika športnih prototipov tistega trenutka na svetu. Pedro je živel za dirke, in ni mogel odkloniti ponudbe za nastop na dirki Interserije na Norisringu. Vozil je ferrarija 512M Herberta Müllera, in po počeni gumi je silovito trčil v betonski zid. Avto je izbruhnil v ogenj, in ko so voznika končno spravili iz razbitin, je bil že mrtev s številnimi notranjimi poškodbami. Aktivna leta: 1963 do 1971 Najboljša uvrstitev: 6. (1967, 1968) Prisotnosti: 54 Startov: 54 Prva dirka: ZDA 1963 Lotus - Climax Zadnja dirka: Francija 1971 BRM Zmage: 2 Stopničke: 7 Najboljši na startu: 2. (Španija 1968, Italija 1970, Nizozemska 1971) Prva vrsta: 3 Najhitrejši krogi: 1 Točke: 71 Prevoženi krogi: 2811 Prevoženi kilometri: 13581 Dirke v vodstvu: 7 Krogi v vodstvu: 86 Km v vodstvu: 587
Povezava:
KomentarjiTrenutno še ni komentarjev! |
Naslednja dirkaNaslednja dirka, VN Monaka (27.05.2012) bo na sporedu čez: 4 dni.Koledar F1 dirk v letu 2012 Pregleden koledar dirk
Statistika napovedovanjUporabniško ime Točke biškotek
572 alvir28
132 uncentre
0 Mr.ShuShuGah
0 Uezlbzdc
0 bionnaeasedo
0 tentIntosewaF
0 IodidsMip
0 Vorydririurry
0 Outlinist
0 |
