Društvo navijačev - Tifosi Club
MeniVsebinaFormula 1 Ferrari Spletne igre Tifosi Club F1 iz papirja Kotiček Mirana Ališiča Slavkotov kotiček Byrkusov kotiček Zadnji članiUporabniško ime Pridružen goarpgart
21 Maj RaissaloRuh
10 Maj RayleneReos
22 Apr Pinballerlb
13 Apr BypeBypepig
09 Apr kisklavekab
06 Apr ovd5g6bi
01 Apr otx2x5la
17 MarUporabniki z največ prispevkiUporabniško ime Prispevkov omahens
1312 forza_ferrari
566 cevljarcek_#1
384 Klemzi
382 Schumi boy
324 byrkus
231 Undertaker
201 slavko
198Kdo je onlineSkupaj:0Registriranih:0 Skritih:0 Gostov:0 Registrirani uporabniki: 0 registriranih uporabnikov Legenda :: Administratorji, Globalni moderatorji Dodajte povezavoZa povezavo na našo spletno stran Društvo navijačev - Tifosi Club uporabite naslednjo HTML kodo:EkipaAdministratorji GreX Nine omahensModeratorji Ferrari Rozika Klemzi Nine SaLO Schumi boy cevljarcek_#1 forza_ferrari nhina yessy |
Ludovico ScarfiottiLudovico SCARFIOTTI* 18. 10. 1933, Torino, Italija † 8. 6. 1968, Obersalzberg, ZR Nemčija Scarfiotti je bil izjemno vsestranski voznik, ki sicer ni sodil v najvišji rang, je pa leta 1966 vseeno dočakal svoj trenutek slave, ko je s trilitrskim ferrarijem slavil odmevno zmago v Monzi pred množico navdušenih Tifosijev. To je bil vrhunec kariere, ki se je začela desetletje prej v precej bolj skromnem fiatu 1100. Na Mille Miglia 1956 in 1957 je slavil v svojem razredu, in originalno je vozil le iz svoje zabave - kar si je tudi lahko privoščil, saj je bil sorodstveno povezan z družino Agnelli, ki je seveda kontrolirala Fiatov imperij. Že leta 1958 je testiral tovarniški športni ferrari, a se je moral zadovoljit z vožnjo v malem dvolitrskem OSCA, s katerim je bil drugi v Neaplju na stezi Posillipo. Ludovico je leta 1960 končno vstopil v tovarniško moštvo Ferrarija s športnimi avti, in s Cabianco ter Mairessom dosegel četrto mesto na Targi Florio. Njegov prvi pravi uspeh je prišel leta 1962, ko je postal evropski prvak v gorskih dirkah s ferrarijem dvolitrskim športnikom, kar je potrdilo njegovo mesto v tovarniškem moštvu tudi za leto 1963 ob Surteesu in Mairessu, medtem ko so ostali vozniki bili odpuščeni. Njegovi dosežki v začetku sezone so bili vzpodbudni. S Surteesom je delil športnega 250P, s katerim je zmagal v Sebringu, pozneje pa je z Bandinijem slavil še v Le Mansu. Ferrari je bil navdušen in ga je nagradil s prvenstveno dirko v Zandvoortum in po solidni vožnji je končal na šestem mestu, dovolj za novo priložnost v Reimsu. Žal pa je po nesreči na treningu, ko je zletel v telegrafski drog, utrpel resne poškodbe nog, zaradi katerih ni le dalj časa počival, ampak je začel tudi resno razmišljati o odhodu iz F1. Leta 1964 je bil znova v akciji, v tovarniškem 275P sta z Vaccarello zmagala 1000 kilometrsko dirko na Nürburgringu, ter v 330P v Mosportu končala kot druga. V nasprotju s prejšnjimi načrti se je v Monzi vnovič vrnil tudi med enosedežnike, a v naslednjem letu ga je Scuderia večinoma uporabljala na dirkah športnih avtov. Z lepim 1.6-litrskim Dinom je Ludovico še drugič postal evropski gorski prvak, na 1000 kilometrski dirki v Monzi pa je bil drugi. Sezona 1966 je bila njegova najboljša, a le zaradi njegove zmage na VN Italije v Monzi, saj je razen drugega mesta na 1000 km Nürburgringa takrat dosegel bore malo. Scarfiotti je bil en od četverice -ostali so bili Bandini, Parkes in Amon- predstavnikov tovarniškega ferrarija za sezono 1967, in sezona se je začela dobro z drugim mestom v Daytoni in na 1000 km Monze, obe z dirkalnikom P4. Sledilo je peto mesto na race of Champions in režirana 'izenačena' dirka s Parkesom v Sirakuzi -uradno sta takrat prišla skozi cilj istočasno!- nakar je sledila prva katastrofa. Bandini je umrl v Monaku, in kmalu zatem se je Parkes, s katerim je Scarfiotti malo pred tem dosegel drugo mesto v Le Mansu, grdo poškodoval v Spaju. Scarfiotti je takrat navidez izgubil vso veselje in se je po manjšem sporu poslovil iz moštva, in v Monzi se je pojavil za volanom Gurneyevega eagla. Leta 1968 se je Scarfiotti znašel v cooperu. Avti so bili počasni, a zanesljivi, in z njimi je uspel osvojiti nekaj četrtih mest. Čeprav se je odpovedal ferrariju, njegovih športnih talentov niso mogli kar zanemariti, in s Porschejem je podpisal novo pogodbo za dirkanje v šortnih prototipih. Drugo mesto na BOAC 500 je bila njegova najboljša uvrstitev za moštvo iz Stuttgarta, kajti med treningom pred gorsko dirko na Rossfeldu je junija 1968 iz neznanega vzroka v ovinku peljal naravnost, in z usodnimi posledicami končal v drevesih. Aktivna leta: 1963 do 1968 Najboljša uvrstitev: 10. (1966) Prisotnosti: 12 Startov: 10 Prva dirka: Nizozemska 1963 Ferrari Zadnja dirka: Monako 1968 Cooper - BRM Zmage: 1 Stopničke: 1 Najboljši na startu: 2. (Italija 1966) Prva vrsta: 2 Najhitrejši krogi: 1 Točke: 17 Prevoženi krogi: 517 Prevoženi kilometri: 2657 Dirke v vodstvu: 1 Krogi v vodstvu: 55 Km v vodstvu: 316
Povezava:
KomentarjiTrenutno še ni komentarjev! |
Naslednja dirkaNaslednja dirka, VN Monaka (27.05.2012) bo na sporedu čez: 4 dni.Koledar F1 dirk v letu 2012 Pregleden koledar dirk
Statistika napovedovanjUporabniško ime Točke biškotek
572 alvir28
132 uncentre
0 Mr.ShuShuGah
0 Uezlbzdc
0 bionnaeasedo
0 tentIntosewaF
0 IodidsMip
0 Vorydririurry
0 Outlinist
0 |
