Društvo navijačev - Tifosi Club

Meni

Vsebina
Formula 1
Ferrari
Spletne igre
Tifosi Club
F1 iz papirja
Kotiček Mirana Ališiča
Slavkotov kotiček
Byrkusov kotiček

Zadnji člani

Uporabniško ime Pridružen

goarpgart 21 Maj

RaissaloRuh 10 Maj

RayleneReos 22 Apr

Pinballerlb 13 Apr

BypeBypepig 09 Apr

kisklavekab 06 Apr

ovd5g6bi 01 Apr

otx2x5la 17 Mar

Uporabniki z največ prispevki

Uporabniško ime Prispevkov

omahens 1312

forza_ferrari 566

cevljarcek_#1 384

Klemzi 382

Schumi boy 324

byrkus 231

Undertaker 201

slavko 198

Naključni član

e001

Pridružen:08.11.2008
Sporočil:0

Kdo je online

Skupaj:1

Registriranih:1
Skritih:0
Gostov:0

Registrirani uporabniki: Google [Bot]

Legenda :: Administratorji, Globalni moderatorji

Dodajte povezavo

Za povezavo na našo spletno stran Društvo navijačev - Tifosi Club uporabite naslednjo HTML kodo:

Ekipa

Administratorji

GreX

Nine

omahens

Moderatorji

Ferrari Rozika

Klemzi

Nine

SaLO

Schumi boy

cevljarcek_#1

forza_ferrari

nhina

yessy

Juan Manuel Fangio

Juan Manuel Fangio, bolj znan zaradi navijačev pod imenom ˝krivonogi˝. Rodil se je v majhnem mestecu Balcacre v Argentini to je bilo točno na Janezov dan, 24. junija leta 1911, in tako dobil špansko različico imena Janez – Juan. Bil je sin italijanskih emigrantov v Argentino. Po odsluženem vojaškem roku je odprl svojo lastno avtomobilsko delavnico. Pričel je tudi dirkati v lokalnih dirkah. Te lokalne dirke niso bila srečanja ob vikendih, kot so se odvijala v Angliji. To so bile dolge proge preko umazanih cest Južne Amerike. Torej so bile to zahtevne dirke.

Fangieva prva dirka je bila v Fordovem taksiju, ko je bil star komaj 18 let. Ena posebna dirka, ki jo je zmagal leta 1940 je bila Gran Premio del Norte, ki je bila dolga kar 10.000 km. Ta dirka je potekala od Buenos Airesa preko Andov do Lime čez Peru, in tako spet nazaj do Buenos Airesa. Potekala je kar dva tedna po eno etapo na dan. Mehaniki niso bili dovoljeni, in popravilo je lahko trajalo do časa, ko je etapo končal zadnji tekmovalec.

Po mnogih uspehih v vožnji z različnimi ameriškimi modificiranimi avtomobili, je bil Fangio sponzoriran s strani vlade. Poslan je bil v Evropo, da nadaljuje svojo dirkaško kariero po drugi svetovni vojni. Šele v letu 1949, v starosti 37 let, je dosegel uspeh na evropski dirki. V letu 1950, ko se je prvič začela uradna sezona dirkanja, je bil voznik Alfe Romeo. Bitko z njegovim kolegom Ninom Farinom je končal drugi in je bil tako drugi voznik, vendar samo to leto.

Naslednje leto je Fangio osvojil svoj prvi naslov prvaka od petih. Leta 1952 smo videli njegovo prvo večjo poškodbo. V Monzi si je zlomil vrat in je moral končati sezono. Obljubil je, da bo dirkal na naslednji dirki po Monzi, ki bo v Belfastu. Ker pa ni dobil prevoza, je sam peljal celo noč iz Pariza do Belfasta, da je ujel pričetek dirke. Začeti je moral iz začelja. Maseratija je vozil zelo drsajoče. Ker je bil izjemno utrujen, so bile njegove reakcije drugačne kot normalno. Zato ni zmogel kontrolirati avtomobila, preden je zadel v oviro in večkrat naredil salto v zraku. Fangia je vrglo v zrak in je naslednjih 5 ur preživel v komi.
Naslednjo leto se je vrnil in sezono končal kot drugi. Fangio si je zmeraj prizadeval za zvestobo svojih mehanikov, zato jim je dal 10% zaslužka od vsake zmage. Med testiranjem za italijansko veliko nagrado, se je pritoževal nad veliko vibracijami, vendar pa je naslednji dan dirkal brez problemov. Mehaniki so namreč med nočjo zamenjali njegov dirkalnik z dirkalnikom njegovega moštvenega kolega Bonetta.

Leta 1954 je prišel v Mercedes in postal drugič prvak. Dirkal je na dvanajstih velikih nagrad in jih zmagal 8. Tako se je začela serija naslovov. Leta 1955 je drugič postal prvak z Mercedesom. Leta 1956 se je preselil v Ferrari, kjer je zamenjal Ascarija, ki se je ubil v nesreči. Tako je osvojil četrti naslov. Leta 1957 je zmagal eno najbolj znanih dirk – veliko nagrado Nemčije. Fangio je ljubil Nürburgring, vendar je dirkal v slabšem Maseratiju. Uspel je priti iz ozadja in prehiteti dva vodeča Ferrarija. Uspešno prehitevanje vodečega Mika Hawthorna v ciljnem ovinku je navdušilo nasprotnike. Očarani so bili nad njegovo virtuoznostjo. Tako je 1957 osvojil svoj peti naslov prvaka, drugega z Maseratijem.

Leta 1958 je dirkal svojo zadnjo dirko – veliko nagrado Francije. Končal je četrti in se upokojil. Njegov Maserati takrat ni bil konkurenčen in tako je vse do ciljne črte vodil Mike Hawthorn s Ferrarijem. Kot znak spoštovanja do velikega Fangia, ki so ga klicali maestro je Hawthorn ustavil in Fangiu dovolil prečkati ciljno črto pred njim. Ko je Fangio prišel iz avtomobila, je mehanikom preprosto rekel: »konec je!«

Juan Manuel Fangio je bil popularen zaradi zmagovanja ob manjši hitrosti dirkalnika. Še zmeraj ima najboljši odstotek zmag glede na število dirk.

23. 2. 1958 so ga Kubanci ugrabili, a ga pozneje izpustili. Po karieri je predstavljal moštvo Mercedes Benz. Leta 1990 so ga postavili v hišo slavnih moto športa. Umrl je v 84. letu starosti, v Buenos Airesu leta 1995.