Društvo navijačev - Tifosi Club
MeniVsebinaFormula 1 Ferrari Spletne igre Tifosi Club F1 iz papirja Kotiček Mirana Ališiča Slavkotov kotiček Byrkusov kotiček Zadnji članiUporabniško ime Pridružen RaissaloRuh
10 Maj RayleneReos
22 Apr Pinballerlb
13 Apr BypeBypepig
09 Apr kisklavekab
06 Apr ovd5g6bi
01 Apr otx2x5la
17 Mar haileyexnell
11 MarUporabniki z največ prispevkiUporabniško ime Prispevkov omahens
1312 forza_ferrari
566 cevljarcek_#1
384 Klemzi
382 Schumi boy
324 byrkus
231 Undertaker
201 slavko
198Kdo je onlineSkupaj:1Registriranih:1 Skritih:0 Gostov:0 Registrirani uporabniki: Google [Bot] Legenda :: Administratorji, Globalni moderatorji Dodajte povezavoZa povezavo na našo spletno stran Društvo navijačev - Tifosi Club uporabite naslednjo HTML kodo:EkipaAdministratorji GreX Nine omahensModeratorji Ferrari Rozika Klemzi Nine SaLO Schumi boy cevljarcek_#1 forza_ferrari nhina yessy |
John SurteesJohn SURTEES* 11. 2. 1934, Tatsfield, Surrey, Velika Britanija John Surtees je splošno znan kot edini svetovni prvak tako na dveh kot štirih kolesih, kar je enkraten dosežek, na katerega je lahko upravičeno ponosen. A ta oznaka se ga drži tako stereotipsko, da ob tem kaj zlahka pozabljamo, kako briljanten dirkač je pravzuaprav bil. Rojen je bil v družini z motociklističnim ozadjem, njegov oče Jack je bil amaterski dirkač, in mladi John je začel z motociklom resno nastopati leta 1951, sčasoma je zablestel na Nortonu in pri njih vozil do srede 50-ih, ko je presedlal k moštvu MV Agusta. Med letoma 1956 in 1960 je bil Surtees en najboljših motoristov sveta, dosegel je sedem naslovov svetovnega prvaka v 350 in 500 kubičnih razredih. Leta 1959 je odpeljal nekaj obetavnih testov z vanwallom in aston martinom, in ko so mu motoristične dolžnosti dovoljevale, je leta 1960 občasno tudi nastopal z avti. Prvo zmago je dosegel v Goodwoodu v formuli junior s cooperom Kena Tyrrella, kar ga je označilo kot izrednega talenta. Kakor hitro je nabavil lasten dirkalnik Cooper F2, je iz Lotusa prišlo povabilo o dirkanju z novim lotusom 18. Na tej točki se je Colin Chapman poigraval z več različnimi vozniki, česar se Surtees ni zavedal. Kljub vsemu se je za nekoga podobno neizkušenega pokazal za presneto hitrega. Na svoji drugi Veliki Nagradi je na drugem mestu zaostal le za Brabhamom, in pred lastno napako je na portugalskem celo vodil. V zgodnji avtomobilski karieri še ni premogel poznejše modrosti, in pred sezono 1961 ni želel postati drugi voznik ob Jimu Clarku, ker je bil prepričan, da bo tam ob Innesu Irelandi zmanjkalo prostora zanj. Kratkoročno se je ta ideja izkazala za relativno slabo. Namesto tega je šel v moštvo Yeoman Credit, ki je leta 1961 vozilo s kupljenimi cooperi. Surtees je dosegal le povprečne rezultate, edini omembe vreden uspeh je bila zmaga na Glover Trophyu. Stvari so se začele izboljševati, ko je moštvo, sedaj pod imenom Bowmaker, sprejelo posel z Lolo, in Surtees, ki je bil udeležen v razvoju avta, je prišel blizu prvenstvene zmage. Zmagal je na ne-prvenstveni dirki v Mallory parku, a ob koncu leta se ni mogel upreti vabljivi ponudbi s strani Ferrarija. John je imel takojšen efekt na moštvo, ne le kot voznik, ampak tudi kot vir tehničnih podrobnosti, predvsem glede razvoja šasije tipa monocoque. Pred njegovim prihodom v Maranello je Ferrari povsem zašel s poti, a do srede leta 1963 je Surtees dobil tako VN Nemčije kot VN Mediterana, in ponovno postavil Scuderio med konkurenčne proizvajalce. Ko je moštvo leta 1964 predstavilo novi motor 158 V8, je Surtees končno našel avto, s katerim se lahko resno poda v boj za naslov svetovnega prvaka. Zmagi v Nemčiji in Italiji sta mu pred zadnjo dirko v Mehiki prinašali teoretično možnost osvojitve naslova prvaka, in sreča je bila na njegovi strani. Njegova tekmeca, Clark in Hill, sta zašla v težave, in Surtees je z drugim mestom prišel do naslova. Ta osvojeni naslov mogoče res ni bil en najbolj prepričljivih, a v letu, ko so bili dirkalniki neverjetno izenačeni, je bil vseeno povsem zaslužen. Leta 1965 je Ferrari razvil nekoliko zgrešen motor 1512, in večino uspehov je Surtees dosegel na začetku sezone s starejšim 158. Razen športnih avtomobilov, ki so mu prinesli zmago na 1000 km Nürburgringa, je John vozil tudi Lolo T70 na severnoameriški sceni, a je na treningu v Mosportu doživel hudo nesrečo, ob kateri je bil srečen, da je sploh preživel. V bolnišnici je z resnimi poškodbami hrbta ležal nekaj dolgih tednov, preden je naslednjo pomlad izvedel pogumno vrnitev. Leto 1966 je bilo -ironično- verjetno njegovo najboljše, kljub grenkemu sporu, po katerem je moral sredi leta zapustit Ferrari. Pred odhodom je zmagal v Belgiji, Sirakuzi ter na 1000 km Monze v športnih avtih, pozneje pa je s cooperom slavil še v Mehiki, s svojo lolo pa je na ameriških tleh zmagoval skoraj serijsko. V kolikor bi takrat ostal pri ferrariju vso sezono, bi ob verjetno najboljšem avtu v konkurenci osvojil še svoj drugi naslov svetovnega prvaka... Tudi leto 1967 je bilo precej naporno. Pridružil s eje moštvu Honda F1, vendar je bil razvoj avta prav boleče počasen. Nagrada za potrpežljivost je prišla v Monzi, ki je z na hitro pripravljeno 'Hondolo' senzacionalno slavil z minimalno prednostjo pred Brabhamom. Johnovo sodelovanje z Lolo je bilo globoko. Za volanom njihovega dirkalnika F2 je občasno prekinjal Brabhamovo dominanco, kar sicer ni bila neka senzacija, medtem ko bi bilo razvoj športnega Lola - Aston Martina najbolje pozabit. Medtem je v Ameriki z mmnogimi uspehi na dirkah Can-Am dodobra izboljšal svoje finančno stanje. V drugi sezoni s Hondo se je razvoj tako rekoč povsem ustavil, in na koncu leta je Honda izstopila iz sveta formule 1, zaradi česar se je pred sezono 1969 priključil BRM. Sezona pa je bila katastrofalna za obe strani. Prav tako težavna je bila tudi sezona v Can-Am, saj je bil novi Chapareal 2H izredno ozek in se je izkazal za najtežje vodljiv dirkalnik, kar jih je kdaj vozil. Logična odločitev je bila sledenje vzoru Brabhama in McLarna, zgraditi svoj lasten dirkalnik. Pred dokončanjem svojega avta je vozil mclarna, a po izjemni vožnji in najhitrejšem krogu v Južni Afriki je dokazal, da je še vedno zmožen svetovnega prvaka vredne vožnje. Za tri dirke se je celo vrnil v ferrarijevo moštvo šprtnih avtov, nakar se je povsem posvetil razvoju surteesa TS7. Skupna zmaga na dirki Gold Cup v Oulton Parku mu je konkretno dvignila moralo. Sezona 1971 pa je bila težja od pričakovanj, saj je novi TS9 le redko naredil dober vtis. V bolj sproščenem ozračju dirk izven svetovnega prvenstva je dosegel nekaj vidnih uvrstitev, še enkrat več je dobil Gold Cup. Vendar pa n ibilo moč zanikati, da je bila sezona za nekoga, vajenega precej večjih uspehov, bolj kot ne porazna. Vožnja Mika Hailwooda v Monzi, ter hkratno spoznanje, da v moštvu ne more izpolnjevati vseh vlog, ga je leta 1972 umaknila zgolj na mesto šefa moštva. Zadnji vozniški uspeh je dosegel s tretjim mestom na International Trophyu, medtem ko je kariero v F2 zaključil z zmagama na VN Japonske v Fujiju, in Shell GP v Imoli. Od taklrat se je koncentriral zgolj na vodenje moštva, v katerem so občasno vozili vrhunski, včasih pa prav povprečni vozniki - pač glede na finančno stanje v moštvu. Vsekakor je bilo le malo takih, ki so upravičili zaupanje človeka, ki je običajno uspel v vsaki stvari, katere se je lotil. Ko je zmanjkalo ustreznih sponzorjev, in je prišlo do poznih posledic nesreče iz Mosporta 1965, je povsem brezvoljen zapustil dirkaško sceno. Pozneje se je na novo poročil in postal zadovoljen družinski mož, in sčasoma se je John pojavil na sceni dirkanja z veterani tako v motoristični kot avtomobilski konkurenci, kjer je še vedno ena od glavnih atrakcij, in še vedno znova je sposoben demonstrirati, kako se vodi dirkalnik - ne glede na število koles na njem. Aktivna leta: 1960 do 1972 Najboljša uvrstitev: 1. (1964) Prisotnosti: 113 Startov: 111 Prva dirka: Monako 1960 Lotus - Climax Zadnja dirka: Italija 1972 Surtees - Cosworth DFV Zmage: 6 Stopničke: 24 Pole Position: 8 Prva vrsta: 21 Najhitrejši krogi: 10 Točke: 180 Prevoženi krogi: 4990 Prevoženi kilometri: 25291 Dirke v vodstvu: 17 Krogi v vodstvu: 308 Km v vodstvu: 2123
Povezava:
KomentarjiTrenutno še ni komentarjev! |
Naslednja dirkaNaslednja dirka, VN Monaka (27.05.2012) bo na sporedu čez: 6 dni.Koledar F1 dirk v letu 2012 Pregleden koledar dirk
Statistika napovedovanjUporabniško ime Točke biškotek
572 alvir28
132 uncentre
0 Mr.ShuShuGah
0 Uezlbzdc
0 bionnaeasedo
0 tentIntosewaF
0 IodidsMip
0 Vorydririurry
0 Outlinist
0 |
