Društvo navijačev - Tifosi Club
MeniVsebinaFormula 1 Ferrari Spletne igre Tifosi Club F1 iz papirja Kotiček Mirana Ališiča Slavkotov kotiček Byrkusov kotiček Zadnji članiUporabniško ime Pridružen RaissaloRuh
10 Maj RayleneReos
22 Apr Pinballerlb
13 Apr BypeBypepig
09 Apr kisklavekab
06 Apr ovd5g6bi
01 Apr otx2x5la
17 Mar haileyexnell
11 MarUporabniki z največ prispevkiUporabniško ime Prispevkov omahens
1312 forza_ferrari
566 cevljarcek_#1
384 Klemzi
382 Schumi boy
324 byrkus
231 Undertaker
201 slavko
198Kdo je onlineSkupaj:2Registriranih:1 Skritih:0 Gostov:1 Registrirani uporabniki: Google [Bot] Legenda :: Administratorji, Globalni moderatorji Dodajte povezavoZa povezavo na našo spletno stran Društvo navijačev - Tifosi Club uporabite naslednjo HTML kodo:EkipaAdministratorji GreX Nine omahensModeratorji Ferrari Rozika Klemzi Nine SaLO Schumi boy cevljarcek_#1 forza_ferrari nhina yessy |
Jo BonnierJoakim BONNIER* 31. 1. 1930, Stockholm, Švedska † 11. 6. 1972, Le Mans, Francija Jo Bonnier je bil rojen v Stockholmu v bogati družini, in je govoril šest jezikov. Njegovi starši so upali, da bo postal zdravnik, saj je bil njegov oče Gert profesor genetike na stockholmski univerzi. Številni člani njegove velike družine so se ukvarjali z založništvom, in nekaj časa se jim je pridružil tudi sam. Eno leto je v Oxfordu študiral jezike, nakar je šel v Pariz, kjer bi se naj učil več okrog založništva. Bonnier je začel tekmovati na švedskem v starosti 17 let na starem motociklu Harley-Davidson. Po svojem 'izletu' v Pariz se je domov vrnil leta 1951, in se kot ponosni lastnik Simce udeležil nekaterih rallyev. V formulo 1 je vstopil leta 1956 kot voznik BRM. Njegova dirkaška kariera se je skoraj končala septembra 1958 na dirki v Imoli, kjer je debutiral s 1500-kubičnim maseratijem in se po slabšem startu prebijal v ospredje. Prehitel je Luigija Mussa in pridobival proti vodečemu Eugeniu Castellottiju po dve sekundi na krog. Vendar pa mu je v enem od hitrih ovinkov eden od zaostalih voznikov zaprl pot, in je ob umikanju izgubil nadzor nad avtom. Njegov maserati je ob robu ceste zadel večjo skalo in odletel v zrak. Drugi voznik je odpeljal dobesedno pod njim, njega pa je v zraku zavrtelo, in ko je bil v zraku obrnjen na glavo, se ga je njegov tekmec dotaknil. Bonnierov maserati je pristal na boku, nato drsel 15 metrov, in zdrsnil v jarek. Avto se je tam ustavil ob stebru, in Bonniera je vrglo ven. Doživel je pretres možganov, nekaj počenih reber, in počeno vretence. Od avta ni razen kadečega se kupa pločevine ostalo nič. Njegov največji dosežek v Formuli 1 je bila zmaga na VN Nizozemske 1959, ko je prav zloglasno nezanesljiv avto enkrat za spremembo vzdržal do cilja. Tako Dan Gurney kot Hans Herrmann sta istega leta z istim dirkalnikom doživela okvaro zavor na neugodnih mestih. Leta 1960 je s Porschejem 718 dobil tudi VN Nemčije, ki so jo v pričakovanju spremembe pravilnika organizirali v razredu F2. Bonnier je bil tudi en gonilnih mož združenja dirkaških voznikov, GPDA. Kljub svoji zmagi z BRM Bonnier tekom svoje kariere ni veliko vozil pri tovarniških moštvih, priložnosti so se mu ponudile le v vlogi rezervnega voznika pri lotusu, brabhamu in hondi. Po svojem debiju v tovraniškem maseratiju je v poznih 1950-ih vozil v lastni ekipi Joakim Bonnier Racing Team ter v Scuderii Centro Sud, preden je končno našel svoje mesto pri BRM in Porscheju. Ko je po koncu leta 1962 Porsche zapustil svet enosedežnikov, se je Bonnier priključil moštvu Roba Walkera, ki še vedno ostaja edini pravi privatnik z zmagami v svetovnem prvenstvu. Tam je vozil coopere in brabhame, ter osvojil nekaj točk svetovnega prvenstva. Leta 1966 je reformiral svoje moštvo kot Anglo-Suisse Racing Team, ki se je pozneje preimenovalo v Ecurie Bonnier, vendar je njegov interes v F1 počasi padal. Njegova zadnja polna sezona je bila 1968, v kateri je svojega starega Coopera T86 zamenjal za podobno starega mclarna. Občasno je v F1 nastopal do leta 1971. Poleg F1 je Bonnier nastopal tudi na mnogih dirkah športnih avtov. Leta 1960 je ob Hansu Herrmannu v tovarniškem Porscheju 718 zmagal na Targi Florio, leta 1962 pa je s Ferrarijem 250 TRI skupaj z Lucienom Bianchijem dobil 12 ur Sebringa. Leta 1963 je še enkrat več zmagal na Targi Florio, tokrat je bil v tovarniškem porscheju 718 njegov sovoznik Carlo Mario Abate. Leto 1964 je bilo zanj najuspešnejše, takrat je v moštvu Maranello Concessionaires ob Grahamu Hillu vozil Ferrarija 330P, in z njim osvojil drugo mesto v Le Mansu ter slavil zmago v Montlhéryu, medtem ko je na 12 urah Reimsa zmagal za volanom Ferrarija 250LM. Leta 1966 je s Philom Hillom senzacionalno zmagal na 100 km Nürburgringa za volanom Chaparrala, kar je tudi ostala njegova zadnja zmaga na največjih dirkah, a še kljub temu je dosegal zmage na dirkah nižjega ranga, kot na primer 1000 km Montjuica 1971 z Ronniejem Petersonom in 4 ure Le mansa 1972 s Hughesom de Fierlandtom. Medtem je bil vodja svojega lastnega dirkaškega moštva, prijavljal je različne dirkalnike na dirke svetovnega razreda konstruktorjev, in za volan ponavadi več ni sedel. Kljub temu je bil leta 1972 v Le mansu udeležen v nesreči, ko je njegova Lola T280 pred ovinkom Indianapolis trčila s počasnejšim ferrarijem daytono. Njegov avto je katapultiralo v gozd, in Bonnier je umrl na mestu nesreče. Aktivna leta: 1956 do 1971 Najboljša uvrstitev: 8. (1959) Prisotnosti: 108 Startov: 104 Ni se kvalificiral: 2 Prva dirka: Italija 1956 Maserati Zadnja dirka: ZDA 1971 McLaren - Cosworth DFV Zmage: 1 Stopničke: 1 Pole Position: 1 Prva vrsta: 5 Točke: 39 Prevoženi krogi: 4759 Prevoženi kilometri: 24493 Dirke v vodstvu: 4 Krogi v vodstvu: 139 Km v vodstvu: 547
Povezava:
KomentarjiTrenutno še ni komentarjev! |
Naslednja dirkaNaslednja dirka, VN Monaka (27.05.2012) bo na sporedu čez: 6 dni.Koledar F1 dirk v letu 2012 Pregleden koledar dirk
Statistika napovedovanjUporabniško ime Točke biškotek
572 alvir28
132 uncentre
0 Mr.ShuShuGah
0 Uezlbzdc
0 bionnaeasedo
0 tentIntosewaF
0 IodidsMip
0 Vorydririurry
0 Outlinist
0 |
