Društvo navijačev - Tifosi Club
MeniVsebinaFormula 1 Ferrari Spletne igre Tifosi Club F1 iz papirja Kotiček Mirana Ališiča Slavkotov kotiček Byrkusov kotiček Zadnji članiUporabniško ime Pridružen RaissaloRuh
10 Maj RayleneReos
22 Apr Pinballerlb
13 Apr BypeBypepig
09 Apr kisklavekab
06 Apr ovd5g6bi
01 Apr otx2x5la
17 Mar haileyexnell
11 MarUporabniki z največ prispevkiUporabniško ime Prispevkov omahens
1312 forza_ferrari
566 cevljarcek_#1
384 Klemzi
382 Schumi boy
324 byrkus
231 Undertaker
201 slavko
198Kdo je onlineSkupaj:2Registriranih:1 Skritih:0 Gostov:1 Registrirani uporabniki: Google [Bot] Legenda :: Administratorji, Globalni moderatorji Dodajte povezavoZa povezavo na našo spletno stran Društvo navijačev - Tifosi Club uporabite naslednjo HTML kodo:EkipaAdministratorji GreX Nine omahensModeratorji Ferrari Rozika Klemzi Nine SaLO Schumi boy cevljarcek_#1 forza_ferrari nhina yessy |
Jim ClarkJames CLARK* 4. 3. 1936, Kilmany, Škotska, Velika Britanija † 7. 4. 1968, Hockenheim, ZR Nemčija Bilo je povsem drugačno obdobje, sredina 1960-ih. Nobenega podcenjevanja ni bilo, svetovno prvenstvo je sestavljala druščina tekmecev, ki so bili izven dirkališč še vedno prijatelji, in današnji svet visokih financ je bil še precej oddaljen. Tragična smrt Jima Clarka na relativno nepomembni dirki F2 na Hockenheimu aprila 1968 je predstavljala hud udarec vsem, ki so bili povezani s športom, in takrat so se začele stvari spreminjati; nenadoma je v ospredje prihajal posel. Dandanes se morda zdi, da Clark ni pripadal rodu visoko plačanih voznikov; a v resnici je bil za svoje čase nadpovprečno plačan voznik, ki je živel v davčnem 'izgnanstvu', da bi s tem prišel do več denarja, in je imel svojega manadžerja, ki je skrbel za njegovo farmo na škotskem. Vseeno pa so bile zadeve povsem drugačne kot dandanes, in Clark je začel tipično v duhu časa - za začetek le z manjšimi rallyi in sprint dirkami, preden je sčasoma napredoval do porscheja, s katerim si je leta 1958 začel počasi ustvarjati ime. Kljub močnemu odporu s strani staršev je mladi Jimmy kaj kmalu dirkal z jaguarjem D-type moštva Border Reivers, z malim lotusom elite in precej močnejšim lister jaguarjem, s katerim je leta 1959 dosegel dvanajst zmag. Clark je leta 1960 prišel v dirkaško moštvo Aston Martina, a je bil projekt prestavljen, in so ga spustili k lotusu za dirke F2 in formule junior. Kakor hitro pa je Colin Chapman z njim podpisal pogodbo, ga več ni izpustil iz rok, in ga je kaj kmalu preselil v moštvo za svetovno prvenstvo. Njegova prioriteta je bila sicer še vedno FJ, kjer si je naslov delil s Trevorom Taylorjem. Razen tega je še naprej vozil pri moštvu Reivers, in skupaj s Salvadorijem v aston martinu DBR 1 osvojil tretje mesto na 24 urah Le Mansa. Dirko v Le Mansu je sicer sovražil iz vsega srca, in po zavrnjeni prijavi lotusa 23 v letu 1962 na tej dirki več ni nastopil. Leta 1961 so vozili z novo 1.5-litrsko formulo, in Clark se je lahko povsem osredotočil na dirke svetovnega prvenstva ter tudi ostale dirke v kategoriji. Svojo prvo zmago v F1 je dosegel v Pauu, sicer pa mu sezona ni prinesla veliko sreče. Na koncu je bil v Monzi celo vpleten v nesrečo, v kateri je umrl Wolfgang von Trips, in iz katere je sam izšel brez poškodb. Vendar so dirke po koncu sezone v Južni Afriki prinesle več uspeha ter so prispevale k potrebni samozavesti, in Clark je zmagal na ne-prvenstvenih dirkah Rand, Natal in VN Južne Afrike. Pred letom 1962 je Chapman zgradil revolucionarni dirkalnik lotus 25 s konstrukcijo monocoque, ki ga je poganjal climaxov motor V8 in vozil Jim Clark, in omenjena kombinacija je prevladovala v naslednjih treh letih. Veliko je bilo govora o odstopu na zadnji dirki sezone v East londonu, po katerem je izgubil prvenstvo, a hkrati bi s tem delali krivico Garahmu Hillu, ki je bil podobne smole deležen na začetku sezone, in ki je naslov prvaka povsem zaslužil. Zato pa je udarec vrnil leta 1963, ko je dobil kar sedem dirk za svetovno prvenstvo, kakor tudi dirke v Pauu, Imoli, Silverstonu, Karlskogi in Oulton Parku. Lotus je tudi prvič nastopil na ameriških dirkah, in Clark je z revolucionarnim lotusom pretresel temelje dirkanja, in je dotakratne roadsterje s prednjim motorjem tako rekoč čez noč postavil v muzej, in že na prvi dirki je končal na drugem mestu. Pozneje je dobil dirko Milwaukee 200 in s tem dokazal, da rezultat iz Indianapolisa ni bil slučajen, ampak da je dejansko prišlo do revolucije. Tudi leta 1964 je nedvomno ostal mož, ki ga je bilo treba premagati, vendar je nezanesljivost novega lotusa 33 povzročila, da je na zadnji dirki sezone naslov svetovnega prvaka pripadel Johnu Surteesu. Vendar pa je Clark navdušil gledalce kot še noben pred njim, posebno tiste britanske, ki so imeli srečo, da so ga videli v živo, kako vozi lotus forda cortino skozi ovinke po treh kolesih. Ob izgubljenem prvenstvu Clarku in Chapmanu ni bilo do ponovitve podobne zgodbe, in po uspešni zimi 1965 in seriji Tasman, ki je prinesla kar pet zmag, so lahko njegovi tekmeci le še nemočno spremljali nov briljanten prikaz zmogljivosti in vozniške popolnosti. Dirko v Monaku je izpustil zaradi hkratne dirke v Indianapolisu, zato pa je dobil naslednjih šest dirk, in že avgusta odločil svetovno prvenstvo v svojo korist. Hkrati je tudi dobil prej omenjeno dirko v Indianapolisu, kot sploh prvi voznik z dirkalnikom, ki ima motor za voznikom. Revolucija je očitno uspela. Prihod nove trilitrske formule je za spremembo Chapmana pustil brez pravega odgovora, in do prihoda motorja BRM H16 je moral shajati z dvolitrskim climaxom. Clark je bil sedaj v neobičajni poziciji voznika brez možnosti, kar je zagotovilo zanimivo sezono, kar sta konec koncev potrdili vožnji v Zandvoortu, kjer je s podhranjenim in 'bolnim' avtom prišel do tretjega mesta, in v Watkins Glenu, kjer je dosegel edino prvenstveno zmago agregata BRM H16. Bilo pa je tudi nekaj netipičnih trenutkov, kjer je pokazal svojo nejevoljo, predvsem ob zdrsu s steze na mokrem Nürburgringu. Naslednjega leta se je pojavil lotus 49 z motorjem Cosworth DFV, s katerim je Clark vnovič dokazal vso svojo veljavo. Bilo je skoraj nepomembno, da je svetovno prvenstvo osvojil Denny Hulme -ja, časi so res bili drugačni!- kajti vse oči so bile uprte v Clarka. Z novim avtom je zmagal na prvi dirki v Zandvoortu, v Monzi je prikazal eno najboljših voženj v zgodovini, potem ko je proti tekmecem pridobil skoraj cel krog zaostanka, a tik pred ciljem ostal brez goriva, v Watkins Glenu pa je mojstrsko pripeljal do cilja na prvem mestu avto s polomljenimi zadnjimi obesami, ter z visečim zadnjim kolesom. Sezona 1968 se je začela v njegovem klasičnem stilu z zmago na VN Južne Afrike, ki je bila njegova 25., s čimer je prehitel dotedanji rekord Juana Manuela Fangia s 24 zmagami. Takrat ni prav nihče pričakoval, da bo ta dirka tudi njegova zadnja v svetovnem prvenstvu. Po še enem prijetnem dirkaškem 'počitnikovanju' v Avstraliji, kjer je na sedmih dirkah serije Tasman zmagal kar štirikrat, je sledila dirka F2 v Barceloni, potem pa že Hockenheim... Od Clarkove smrti so minila že štiri desetletja, a še vedno ostaja en glavnih junakov svoje dobe. Glede hitrosti na stezi se lahko skozi sodobne oči z njim morda primerja le Ayrton Senna, kajti oba sta s svojo lastno hitrostjo postavljala mejnike, ki so jih lahko ostali le gledali. Ob čemer je škoda, da so Clarkovi dosežki tako rekoč vidni le na papirju, kajti ohranil se ni skoraj noben posnetek njegovih voženj, razen tega so bili zelo redki tudi njegovi intervjuji. Tako da bo v prihodnje moč Clarkove dosežke ter njegovo veličino moč videti žal le še v tiskani besedi. Aktivna leta: 1960 do 1968 Najboljša uvrstitev: 1. (1963, 1965) Prisotnosti: 73 Startov: 72 Prva dirka: Nizozemska 1960 Lotus - Climax Zadnja dirka: Južna Afrika 1968 Lotus - Cosworth DFV Zmage: 25 Stopničke: 32 Pole Position: 33 Prva vrsta: 48 Najhitrejši krogi: 28 Točke: 274 Prevoženi krogi: 3928 Prevoženi kilometri: 21337 Dirke v vodstvu: 43 Krogi v vodstvu: 1943 Km v vodstvu: 10125
Povezava:
KomentarjiTrenutno še ni komentarjev! |
Naslednja dirkaNaslednja dirka, VN Monaka (27.05.2012) bo na sporedu čez: 6 dni.Koledar F1 dirk v letu 2012 Pregleden koledar dirk
Statistika napovedovanjUporabniško ime Točke biškotek
572 alvir28
132 uncentre
0 Mr.ShuShuGah
0 Uezlbzdc
0 bionnaeasedo
0 tentIntosewaF
0 IodidsMip
0 Vorydririurry
0 Outlinist
0 |
