Društvo navijačev - Tifosi Club
MeniVsebinaFormula 1 Ferrari Spletne igre Tifosi Club F1 iz papirja Kotiček Mirana Ališiča Slavkotov kotiček Byrkusov kotiček Zadnji članiUporabniško ime Pridružen RaissaloRuh
10 Maj RayleneReos
22 Apr Pinballerlb
13 Apr BypeBypepig
09 Apr kisklavekab
06 Apr ovd5g6bi
01 Apr otx2x5la
17 Mar haileyexnell
11 MarUporabniki z največ prispevkiUporabniško ime Prispevkov omahens
1312 forza_ferrari
566 cevljarcek_#1
384 Klemzi
382 Schumi boy
324 byrkus
231 Undertaker
201 slavko
198Kdo je onlineSkupaj:1Registriranih:1 Skritih:0 Gostov:0 Registrirani uporabniki: Google [Bot] Legenda :: Administratorji, Globalni moderatorji Dodajte povezavoZa povezavo na našo spletno stran Društvo navijačev - Tifosi Club uporabite naslednjo HTML kodo:EkipaAdministratorji GreX Nine omahensModeratorji Ferrari Rozika Klemzi Nine SaLO Schumi boy cevljarcek_#1 forza_ferrari nhina yessy |
Innes IrelandRobert McGregor Innes IRELAND* 16. 6. 1930, Mytholmroyd, Todmorden, Yorkshire, Velika Britanija † 23. 10. 1993, Reading, Berkshire, Velika Britanija Stvari so se spreminjale; dirkalniki s prednjim motorjem so bili na odhodu, kakor tudi vsakdanja dirkaška oblačila in svojstven odnos do dirkanja. Vendar je Innes glede tega vztrajal goloboko v 1960-ta, in to ga je glede kariere tudi drago stalo. Innes je bil sin veterinarskega kriurga, a ni kazal navdušenja sledenju istemu poklicu, in se je raje odločil za strojništvo. Po dirkaških poskusih med letoma 1952 in 1955, ko je služil vojaški rok kot vojni padalec, je leta 1956 končno dobil veliko priložnost za volanom Lotusa XI. Svoj sloves je začel graditi v letih 1957 in 58, ko je vozil tako s svojim lotusom kot tudi Jaguarjem D-Type znotraj škotskega moštva Ecurie Ecosse. Na 12 urni dirki v Reimsu je z lotusom dosegel zmago v razredu, , kar je Colina Chapmana prepričalo, d amu je leta 1959 ponudil sedež v tovarniškem moštvu, in na International Trophyu je osvojil četrto mesto, nakar je v Zandvoortu prav impresivno debitiral tudi na svetovnem prvenstvu. Avti so bili zelo nezanesljivi, in do leta 1960 so naredili bore malo. Takrat pa se je pojavil novi Lotus 18 z zadnjim motorjem, ki je bil prav senzacionalno hiter. Na debitantski dirki v Argentini je Innes udobno vodil, nakar se mu je zlomila povezava prestavne ročice, pozneje pa je na Glover Trophyu v Goodwoodu zmagal pred Mossom, ter na Interntaional Trophyu pred Brabhamom. Čeprav ni dosegel zmage, je imel Innes nadvse uspešno sezono, kajti ob omenjenih zmagah je dobil tudi Lombank Trophy ter slavil tudi na dirkah F2 v Goodwoodu in Oulton Parku. Sezona 1961 se je začela zelo slabo, saj je v Monaku po napačnem prestavljanju odletel v zid in si zlomil koleno, a kljub tej hudi poškodbi se je vrnil relativno hitro in zmagal na stezi Solitude, kateri je sledila še zmaga na Flugplatzrennen v Zeltwegu. Njegov veliki trenutek pa je napočil ob koncu sezone, ko je zmagal na VN ZDA, in s tem dosegel tudi prvo zmago tovarniškega lotusa. Na splošno začudenje je Chapman po tem uspehu Irelanda odpustil iz moštva, saj je pred sezono 1962 bolj verjel v mlajša Jima Clarka in Trevora Taylora. S tem je bilo Irelandove vrhunske kariere tako rekoč konec. Pridružil se je moštvu UDT-Laystall ter uspešno vozil s športnimi avti, med drugim je v ferrariju 250 GTO zmagal na Tourist Trophyu, a v enosedežnikih mu kar ni šlo. Leta 1962 je zmagal v Crystal Palacu, in naslednjo sezono, ko se je moštvo preimeonovalo v BRP, je užival soliden začetek sezone na ne-prvenstvenih dirkah tako z lotusom 24 kot lastno šasijo BRP, in je slavil na Glover Trophyu in končal kot tretji v Snettertonu, drugi v Aintreeju, četrti v Silverstonu in tretji na SOlitude, nakar se je v nesreči v Seattlu izpahnil kolk. Leta 1964 je Ireland uspešno vozil v dokaj slabem BRP, dobil je Daily Mirror Trophy v Snettertonu, a moštvo je še pred koncem leta zaprlo svoja vrata, s čimer je moral Innes iskati novega delodajalca. Leta 1965 se je pridružil moštvu Parnell Racing. Njegova popularnost izven stez je bila še vedno dokaj velika, vendar pa kot voznik nekako več ni našel poti do vrhunske forme. V Mehiki je zamudil na treninge, zaradi česar je bil tkoj odpuščen, a Tim Parnell mu je očitno hitro odpustil, saj je že leta 1966 vnovič peljal zanj na VN JUžne Afrike! Innes je pozneje našel svoje mesto v športnih avtih, skupaj s Chrisom Amonom je delil Forda GT40, s katerim je na 1000 km Spaja dosegel peto mesto. Ob koncu leta 1966 je še zadnjič zablestel v enosedežnikih, ko je v moštvu Bernarda Whita in osvojil četrto mesto na Gold Cupu v Oulton Parku, nakar je peljal še zadnji dve dirki sezone v ZDA in Mehiki. Njegov brezkompromisni način vožnje več nekako ni sodil v vedno bolj profesionalno okolje, a njegov enkraten karakter, ki je bil tako všečen kot odvračajoč, je v dirkaškem svetu vztrajal še dolga leta, kajti Innes je bil občasno prisoten na dirkah tako kot novinar kot tudi občasni organizator. Leta 1993 je umrl za rakom. Aktivna leta: 1959 do 1966 Najboljša uvrstitev: 4. (1960) Prisotnosti: 53 Startov: 50 Prva dirka: Nizozemska 1959 Lotus - Climax Zadnja dirka: Mehika 1966 BRM Zmage: 1 Stopničke: 4 Najboljši na startu: 2. (Argentina 1960) Prva vrsta: 3 Najhitrejši krogi: 1 Točke: 47 Prevoženi krogi: 2312 Prevoženi kilometri: 12160 Dirke v vodstvu: 2 Krogi v vodstvu: 43 Km v vodstvu: 159 VideoUporabnik trenutno še nima videov!
Povezava:
KomentarjiTrenutno še ni komentarjev! |
Naslednja dirkaNaslednja dirka, VN Monaka (27.05.2012) bo na sporedu čez: 6 dni.Koledar F1 dirk v letu 2012 Pregleden koledar dirk
Statistika napovedovanjUporabniško ime Točke biškotek
572 alvir28
132 uncentre
0 Mr.ShuShuGah
0 Uezlbzdc
0 bionnaeasedo
0 tentIntosewaF
0 IodidsMip
0 Vorydririurry
0 Outlinist
0 |
