Društvo navijačev - Tifosi Club

Meni

Vsebina
Formula 1
Ferrari
Spletne igre
Tifosi Club
F1 iz papirja
Kotiček Mirana Ališiča
Slavkotov kotiček
Byrkusov kotiček

Zadnji člani

Uporabniško ime Pridružen

RaissaloRuh 10 Maj

RayleneReos 22 Apr

Pinballerlb 13 Apr

BypeBypepig 09 Apr

kisklavekab 06 Apr

ovd5g6bi 01 Apr

otx2x5la 17 Mar

haileyexnell 11 Mar

Uporabniki z največ prispevki

Uporabniško ime Prispevkov

omahens 1312

forza_ferrari 566

cevljarcek_#1 384

Klemzi 382

Schumi boy 324

byrkus 231

Undertaker 201

slavko 198

Naključni član

gasper oman

Pridružen:16.3.2010
Sporočil:0

Kdo je online

Skupaj:1

Registriranih:1
Skritih:0
Gostov:0

Registrirani uporabniki: Google [Bot]

Legenda :: Administratorji, Globalni moderatorji

Dodajte povezavo

Za povezavo na našo spletno stran Društvo navijačev - Tifosi Club uporabite naslednjo HTML kodo:

Ekipa

Administratorji

GreX

Nine

omahens

Moderatorji

Ferrari Rozika

Klemzi

Nine

SaLO

Schumi boy

cevljarcek_#1

forza_ferrari

nhina

yessy

Ernesto Brambilla

Ernesto Brambilla je bil rojen v Monzi, njegov oče pa je bil mehanik, ki je imel delavnico v neposredni bližini dirkalne steze. Bratoma Ernestu in Vittoriu je bil s tem avtošport položen že v zibko. Ernesto je pri 20 letih začel nastopati na motociklu in kljub lepim uspehom – leta 1961 je svetovno prvenstvo v 350-kubični kategoriji končal na desetem mestu – je od nekdaj sanjal o nastopih z avtomobilom. Leta 1963 se mu je želja izpolnila in z moštvom Scuderia Centro Sud je nastopail na domači dirki v Monzi. Vendar pa je bil njegov Cooper-Maserati dodobra zastarel in se na dirko ni kvalificiral.

Po tej dokaj grenki izkušnji je Ernesto vstopil v F3 in leta 1966 z Brabhamom tudi prišel do naslova italijanskega prvaka. Leta 1967 je odšel k moštvu Tecno. Njegov način vožnje je bil impulziven, pogumen in neustrašen, tako da je nanj postal pozoren sam Enzo Ferrari! Leta 1968 so mu v Maranellu ponudili sedež v moštvu F2, Ernesto pa je zaupanje tudi upravičil. Na Hockenheimu in v Vallelungi je prišel do dveh lepih zmag, pozneje je nastopil tudi na južnoameriški Temporadi.

Leta 1969 je Enzo Ernestu za darilo ponudil sodelovanje na VN Italije v lastnem avtu, ki ga je prevzel od Chrisa Amona, kateri je zaradi slabe konkurenčnosti obupal nad Italijani in odšel v Veliko Britanijo. Ernesto je prispel ravno ob času prvih treningov. Žal pa je Scuderia pozneje njegov avto zaupala Pedru Rodriguezu, Ernesto pa je bil zelo razočaran. V roku šestih let se je dvakrat neuspešno poskusil na domači dirki in dvakrat prav neugledno končal še pred samo dirko. To je bil njegov zadnji poskus v Formuli 1.

Zatem je še nekaj časa nastopal v F2, med letoma 1970 in 1974 je vozil Marcha, Tecna in Brabhama, potem pa se je počasi dokončno poslovil od dirkanja.

Rojen: 31. Januar 1934, Monza, Italija

Aktivna leta: 1963 do 1969
Najboljša uvrstitev: -
Prisotnosti: 2
Startov: -

Prva dirka: Italija 1963 (Cooper – Maserati; DNQ)

Ni se kvalificiral: 1