Društvo navijačev - Tifosi Club

Meni

Vsebina
Formula 1
Ferrari
Spletne igre
Tifosi Club
F1 iz papirja
Kotiček Mirana Ališiča
Slavkotov kotiček
Byrkusov kotiček

Zadnji člani

Uporabniško ime Pridružen

RaissaloRuh 10 Maj

RayleneReos 22 Apr

Pinballerlb 13 Apr

BypeBypepig 09 Apr

kisklavekab 06 Apr

ovd5g6bi 01 Apr

otx2x5la 17 Mar

haileyexnell 11 Mar

Uporabniki z največ prispevki

Uporabniško ime Prispevkov

omahens 1312

forza_ferrari 566

cevljarcek_#1 384

Klemzi 382

Schumi boy 324

byrkus 231

Undertaker 201

slavko 198

Naključni član

smiley

Pridružen:24.7.2008
Sporočil:4

Kdo je online

Skupaj:1

Registriranih:1
Skritih:0
Gostov:0

Registrirani uporabniki: Google [Bot]

Legenda :: Administratorji, Globalni moderatorji

Dodajte povezavo

Za povezavo na našo spletno stran Društvo navijačev - Tifosi Club uporabite naslednjo HTML kodo:

Ekipa

Administratorji

GreX

Nine

omahens

Moderatorji

Ferrari Rozika

Klemzi

Nine

SaLO

Schumi boy

cevljarcek_#1

forza_ferrari

nhina

yessy

Chris Amon

Chris Amon je kot edini otrok lastnika ovčje farme odrasel na družinskem posestvu blizu kraja Bulls, okrog 150 km severno od novozelandske prestolnice Wellingtona in blizu zahodne obale Severnega Otoka. Še v najstniških letih je prepričal očeta, da mu je kupil Austina A40 in prav kmalu je mladi Chris dirkal okrog družinske farme, pozneje pa še na bližnji stezi Levin.

Pozneje se je podal na gorske dirke, a je kmalu spoznal, da njegov Austin ni dovolj hiter in je leta 1960 prešel na 1.5-litrskega Cooper-Climaxa. Kmalu je prišel v formo in ob koncu leta 1961 je nabavil starega Maseratija 250F, katerega je pred tem vozil Len Gilbert. Avto ni bil uspešen, a je ob koncu leta 1962 na dirki v Renwicku vseeno osvojil drugo mesto. Nato je nabavil 2.5-litrskega Cooper-Climaxa, s katerim je Bruce McLaren na VN Nove Zelandije končal kot tretji, na dirki v Pukekoheju leta 1963 je z njim končal kot sedmi.

Proti koncu leta je odšel v Avstralijo in tekmoval v Lakesidu. Med gledalci je bil tudi Reg Parnell, ki ga je mladenič navdušil in je Amonu ponudil priložnost, da gre leta 1963 v Veliko Britanijo. Amoan je imel le 19 let, ko je prvič nastopil na dirki Svetovnega Prvenstva. Vozil je leto dni star avto Lola-Climax in kmalu začel opozarjati nase, a njegov najboljši rezultat sta bili dve sedmi mesti iz Velike Britanije in Francije. Januarja 1964 je Reg Parnell umrl, njegovo moštvo pa je prevzel njegov sin Tim ter hkrati pridobil dirkalnike Lotus-BRM. Tega leta je Amon osvojil svoje prve točke, v Zandvoortu je končal na petem mestu.

Leta 1965 ga je v svoje moštvo vzel Bruce McLaren, a novo moštvo zanj ni imelo dirkalnika F1, tako da je Chris nastopal le v CanAmu. Razen tega je pri Parnellu ob odsotnosti Richarda Attwooda odpeljal nekaj dirk. Leta 1966 je znova iskal stalni sedež v Formuli 1 z različnimi ostalimi dirkami. Z McLarnom je nadaljeval s tekmovanjem v CanAm, sredi sezone pa je zmagal na dirki za 24 ur Le Mansa, zmagovitega Forda GT40 si je delil prav z McLarnom.

S tem si je končno ustvaril ime in ob koncu leta so ga vpoklicali pri Ferrariju, kjer so pred sezono 1967 sedeli še Lorenzo Bandini, Mike Parkes in Ludovico Scarfiotti. Sezono je začel z zmagama na 24 ur Daytone in 1000 km Monze – obe z Bandinijem. Meseca maja je Bandini umrl za posledicami hude nesreče v Monaku, nekaj časa pozneje je Parkes utrpel hude poškodbe nog, Scarfiotti pa se je odločil, da ima dovolj. Amon je s tem naenkrat postal prvi voznik Ferrarija.

Leta 1968 se je vrnil v Novo Zelandijo in v pokalu Tasman zmagal na dveh dirkah, v svetovnem prvenstvu pa mu ni šlo prav nič od rok. Sezona je bila precej slaba in leta 1969 so se razmerja z Enzom Ferrarijem močno zaostrila. Tega leta je sicer postal skupni zmagovalec pokala Tasman, a je bil preostanek sezone podpovprečen in na koncu leta je razočaran odšel v novo moštvo March. V Silverstonu je dobil dirko International Trophy, a se mu je v Svetovnem Prvenstvu zmaga še naprej izmikala in leta 1971 je odšel k Matri. Pred začetkom nove sezone je v Buenos Airesu zmagal na ne-prvenstveni VN Argentine, a je sezono še enkrat več končal brez zmage v SP.

Leta 1972 je ostal pri Matri in je na VN Francije vozil povsem svojo dirko in bežal pred zasledovalci, a je doživel počeno gumo in še enkrat več ostal na hladnem tik pred uspehom. Istega leta je izgubil denar v podjetju, ki je gradilo motorje F2, leta 1973 pa je ugotovil, da nima dirkaškega sedeža – razen pri novem moštvu Tecno. Avto ni bil uspešen in proti koncu sezone je – prav tako brez uspeha – odpeljal nekaj dirk pri Tyrrellu.

Leta 1974 je ustanovil lastno moštvo Amon Racing ter izdelal dirkalnik Amon AF101, ki pa je bil precej slab in ob koncu leta je moštvo tudi razpustil. Ob koncu leta je nekaj dirk odpeljal pri BRM, nato pa odšel s scene, leta 1975 je pri Ensignu odpeljal le nekaj posamičnih dirk. Pri Ensignu je ostal tudi leta 1976. Sredi sezone je bil v Nemčiji priča ognjene nesreče Nikija Laude, ob kateri si je obljubil, da se bo po tem dogodku dirkaško upokojil. Proti koncu leta je bil v moštvu Wolf-Williams sicer prijavljen na dirko v Kanadi, ki pa se je zaradi nesreče ni udeležil, leta 1977 pa je v CanAm pri Walterju Wolfu odpeljal nekaj dirk, potem pa se je dokončno umaknil z dirkanja.

V domači Novi Zelandiji je prevzel družinsko farmo in za lokalno TV postajo opravljal avtomobilske teste. Slednjič je prišel v povezavo z novozelandsko podružnico Toyote, kjer je razvijal in občasno tekmoval z njihovimi rally avti. Dandanes v Novi Zelandiji obstaja Pokal Toyota Amon, ki ga dobi zmagovalec serije Toyota Racing. Leta 2007 je Amon svoje ime predal nagradi Chris Amon International Scholarship, ki podpira mlade novozelandske dirkače pokala Toyota pri nadaljevanju njihove športne poti v enosedežnikih v Evropi in ZDA.

Rojen: 20. Julij 1943, Bulls, Nova Zelandija

Aktivna leta: 1963 do 1976
Najboljša uvrstitev: 4. Mesto (1967)
Prisotnosti: 126
Startov: 96

Prva dirka: Monako 1963 (Lola – Climax)
Zadnja dirka: Nemčija 1976 (Ensign – Ford Cosworth)

Stopničke: 11
Prva startna mesta: 5
Prva vrsta: 15
Najhitrejši krogi: 3
Točke: 83

Ni se kvalificiral: 4
Najboljša uvrstitev: 2. mesto

Prevoženi krogi: 4 565
Prevoženi kilometri: 22 566
Dirke v vodstvu: 7
Krogi v vodstvu: 183
Km v vodstvu: 852