Društvo navijačev - Tifosi Club

Meni

Vsebina
Formula 1
Ferrari
Spletne igre
Tifosi Club
F1 iz papirja
Kotiček Mirana Ališiča
Slavkotov kotiček
Byrkusov kotiček

Zadnji člani

Uporabniško ime Pridružen

RaissaloRuh 10 Maj

RayleneReos 22 Apr

Pinballerlb 13 Apr

BypeBypepig 09 Apr

kisklavekab 06 Apr

ovd5g6bi 01 Apr

otx2x5la 17 Mar

haileyexnell 11 Mar

Uporabniki z največ prispevki

Uporabniško ime Prispevkov

omahens 1312

forza_ferrari 566

cevljarcek_#1 384

Klemzi 382

Schumi boy 324

byrkus 231

Undertaker 201

slavko 198

Naključni član

5er81

Pridružen:27.7.2009
Sporočil:0

Kdo je online

Skupaj:1

Registriranih:1
Skritih:0
Gostov:0

Registrirani uporabniki: Google [Bot]

Legenda :: Administratorji, Globalni moderatorji

Dodajte povezavo

Za povezavo na našo spletno stran Društvo navijačev - Tifosi Club uporabite naslednjo HTML kodo:

Ekipa

Administratorji

GreX

Nine

omahens

Moderatorji

Ferrari Rozika

Klemzi

Nine

SaLO

Schumi boy

cevljarcek_#1

forza_ferrari

nhina

yessy

Aguri Suzuki

Aguri Suzuki je en najboljših japonskih voznikov v Formuli 1 in en od le dveh, ki so prišli do uvrstitve na stopničke za zmagovalce.

Rojen je bil v Tokiu kot sin ustanovitelja japonskega združenja v Kartingu. Svojo kariero je v starosti 17 let seveda začel prav s kartom in leta 1981 osvojil naslov japonskega prvaka v razredu A. Leta 1982 je vstopil v F3 in leto zatem za volanom Fujiware prišel do dveh zmag in skupnega drugega mesta. Nanj so postali pozorni pri Nissanu, pri katerih je leta 1986 nastopal v dirkah skupine A. Leta 1987 je prišel v moštvo Footwork v japonski verziji F3000 in sezono končal na drugem mestu, premagal ga je le veteran Hoshino, ki je prišel do zadnjih dveh zmag v sezoni. Suzuki je leta 1988 vrnil udarec in s tremi zmagami prišel do naslova prvaka. Moštvo Footwork je občasno nastopalo tudi v mednarodnem prvenstvu F3000, a tam za Agurija ni bilo prostora. Ob koncu sezone pa je prišel do življenjske priložnosti; v moštvu Gerarda Larroussea so ostali brez Yannicka Dalmasa, za dirko na japonskem pa so v moštvo sprejeli prav Suzukija! Aguri je dirko začel na dvajsetem mestu, v cilj je pripeljal kot šestnajsti.

Leta 1989 se je Aguri preselil v nemško moštvo Zakspeed. Slednje je takrat uporabljalo Yamahine motorje, Suzuki pa je imel dobre povezave znotraj Yamahe. Vseeno pa je bila sezona ena sama katastrofa. Dirkalnik 891 je bil povsem nekonkurenčen in Aguri je prav na vseh 16 dirkah obtičal že v pred-kvalifikacijah! Pri mnogih voznikih bi tovrstna blamaža pomenila hiter in tih umik iz F1, Aguri pa je vendarle dobil še eno priložnost. Znova se je nanj spomnil Larrousse, za volanom Lole-Lamborghinija pa je Suzuki v Veliki Britaniji prišel do svoje prve točke za svetovno prvenstvo, pozneje je podoben uspeh dosegel še v Španiji. Na Japonskem je že v prvem ovinku prišlo do zloglasnega trčenja med Senno in Prostom, ob nekaterih drugih odstopih pa je Suzuki tiho napredoval naprej in na koncu prišel do senzacionalnega tretjega mesta, s čimer je postal prvi Japonec s tovrstnim dosežkom. Leta 1991 so Larroussa pestila finančne težave, in čeprav je Aguri na prvi dirki v Phoenixu prišel do točk, je preostanek sezone potekal v znamenju vedno počasnejšega avta, ki ni imel pravega razvoja.

Aguri je nato odšel k Footworku, ki je odkupil moštvo Arrows. Suzuki je v sezoni povsem razočaral, moštveni kolega Michele Alboreto ga je tako rekoč deklasiral. Avto je bil precej samosvoj in Aguri se z njim nikakor ni uspel ujeti. V moštvu je nadaljeval tudi leta 1993 in razočaral še enkrat, tokrat je bil od njega precej boljši Derek Warwick. Šele na zadnji dirki je prikazal zaželeno formo, a na koncu kljub vsemu ostal brez točk.

Leta 1994 je Jackie Oliver znova odkupil moštvo in mu vrnil staro ime Arrows, Aguri pa je odpadel in se vrnil k Nissanu na japonsko prvenstvo športnih dirkalnikov. Vseeno pa ga vsi niso pozabili, kajti na VN Pacifika je sedel v dirkalniku Eddieja Jordana.

Leta 1995 je francosko moštvo Ligier prejelo japonske motorje Mugen-Honda, del paketa je bil tudi sedež za Agurija Suzukija – ki pa je moral svoj sedež izmenjavati z Martinom Brundlom. Tudi ta sezone je bila precej povprečna. Edino točko je osvojil v Nemčiji, po koncu sezone pa je napovedal svoj odhod iz Formule 1.

Aguri se je znova vrnil v japonsko prvenstvo GT in za volanom Nissana leta 1997 slavil v Suzuki. Leta 1998 je s svojima rojakoma Hoshinom in Motoyamo dirko v Le mansu končal kar na tretjem mestu, leta 2000 pa je v Fudžiju prišel do svoje druge zmage v japonskem prvenstvu. Zatem je začel sodelovati z mladimi japonskimi talenti in je organiziral dirkaško serijo Formula Dream pod sponzorstvom Honde. Leta 2003 je z moštvom Super Aguri Racing vstopil v ameriško prvenstvo IRL in nastopal z Rogerjem Yakusawo, leta 2004 pa je zanj vozil Kosuke Matsuura. Istega leta se je Suzukiju pridružil Mehičan Adrian Fernandez, moštvo je dobilo ime Super Aguri-Fernandez. Matsuura je istega leta prišel do stopničk na dirki v Louisvillu. Matsuura je v moštvu vztrajal še dve leti, a pdoobnih uspehov več ni bilo, ob koncu leta 2006 pa se je Suzuki odločil znova vrniti v F1, s čimer je moštvo v celoti prevzel Adrian Fernandez.

Aguri Suzuki je ob koncu leta 2005, kot rečeno, napovedal povratek v F1 kot sestrsko moštvo Honde, v katerem bosta vozila Takuma Sato in Yuji Ide. Zadeva je bila izpeljana tako rekoč v zadnjem hipu in na prvih dirkah se je moštvo Super Aguri pojavljalo s štiri leta starimi šasijami Arrows A23. Proti koncu sezone so začeli nastopati tudi z lastnim avtom, a se rezultati niso preveč izboljšali in so sezono končali brez točk. Leta 2007 pa so nastopali z dirkalnikom Honda RA106 izpred leta poprej, in s precej dobrim avtom je Sato v Barceloni prišel do prve moštvene točke, čemur je sledila še izjemna predstava ter končno šesto mesto za Sata. Vendar pa svojega tempa niso zmogli in po dirki v Španiji 2008 je moštvo iz tekmovanja tudi izstopilo.