Društvo navijačev - Tifosi Club

Meni

Vsebina

• Forum
• Registracija
• Člani
• Ekipa

Formula 1

• Vsi dirkalniki v F1
• Vsi dirkači v F1
• Ekipe v F1

Ferrari

• Zgodovina
• Vsi avtomobili

Spletne igre

• Biljard

Tifosi Club

• Poslovni partnerji
• Dokumenti
• Seznam članov
• Kje smo?

F1 iz papirja

• Ferrari
• Renault
• Red Bull Racing

Kotiček Mirana Ališiča

• Izjave
• Biografija

Slavkotov kotiček

• Vzponi

Byrkusov kotiček

• Štorije

Zadnji člani

Uporabniško ime Pridružen
RaissaloRuh 10 Maj
RayleneReos 22 Apr
Pinballerlb 13 Apr
BypeBypepig 09 Apr
kisklavekab 06 Apr
ovd5g6bi 01 Apr
otx2x5la 17 Mar
haileyexnell 11 Mar

Uporabniki z največ prispevki

Uporabniško ime Prispevkov
omahens 1312
forza_ferrari 566
cevljarcek_#1 384
Klemzi 382
Schumi boy 324
byrkus 231
Undertaker 201
slavko 198

Naključni član

Michael the legend

Pridružen:13.11.2007
Sporočil:7
Kraj:Slovenija / Gorenja vas

Kdo je online

Skupaj:2

---

Registriranih:1
Skritih:0
Gostov:1

Registrirani uporabniki: Google [Bot]

Legenda :: Administratorji, Globalni moderatorji

Dodajte povezavo

Za povezavo na našo spletno stran Društvo navijačev - Tifosi Club uporabite naslednjo HTML kodo:

Ekipa

Administratorji
GreX
Nine
omahens

Moderatorji
Ferrari Rozika
Klemzi
Nine
SaLO
Schumi boy
cevljarcek_#1
forza_ferrari
nhina
yessy

Med preteklostjo in prihodnostjo (18. del)

Sredi avgusta 1965 je FIA temeljito spremenila svoj Odstavek J Mednarodnega Prvenstva Proizvajalcev. Objava novega pravilnika je naletela na zelo mešane občutke, predvsem so naleteli na zelo slab odziv, kar se tiče zanimivosti za gledalce. V členih 10 in 12 so postavili novo definicijo GT avtov (sedaj imenovana Skupina 3), po kateri je bilo primernih zelo malo avtov. Porsche 904 GTS, Lotus Elan S2, Alfa Romeo TZ-1 in TZ-2 ter Ferrari 250 GTO, ki so pred tem brez težav nastopali v razredu GT, so bili sedaj s takojšnjim učinkom v Skupini 3 prepovedani ...

Zaradi pravilnika dve poti (17. del)

Po spremembi pravilnika pred sezono 1965 je bilo v Ferrarijevem taboru precej napetosti. Pravilnik je sedaj dovoljeval prototipe s prostornino do dveh litrov, ali take z motorji nad tremi litri prostornine. Najbolj primerna kategorija, trilitrski prototip, je tako odpadel. Sedaj se je pred Targo pojavila dilema – katera pot je prava? Tu je bil dosedanji prototip 196 SP, pripravili so pa tudi novega, 3.3-litrskega 275 P2. Dvolitrski avto je bil šibkejši, pa zato lažji in okretnejši; novi avto je bil občutno močnejši, pa tudi težji in nekoliko slabše obvladljiv ...

Brez Nina ni obiska Targe (16. del)

Tudi leta 1964 se Targa ni izneverila svojim koreninam. Res je, noro je dovoliti avtomobilom, ki dosežejo 300 km na uro, dirkati po ozkih cestah skozi sicilijanske vasi, kjer domačini sedijo na narobe obrnjenih stolih tik ob robu ceste, skozi gorske ceste z nešteto počasnimi ovinki, kjer ni nikjer nobene zaščitne ograje, in skozi področja, kjer nemalokrat ovčji pastirji s svojo čredo prečkajo cesto, kot da so sami. Vsako leto znova se opazovalci čudijo, kako lahko ta nadrealistični spektakel mine brez poškodb gledalcev ...

Mairesseva nesrečna Targa (15. del)

47. izdaja Targe Florio, ki je bila leta 1963 na sporedu kot druga dirka Svetovnega Prvenstva Proizvajalcev, je minila v znamenju izredno tesnega boja za zmago in zasuka v zadnjih trenutkih. Ferrari se je že nasmihal ob misli na tretjo zaporedno zmago na najbolj nenavadni dirki celotnega koledarja, ko so najprej Bandini, zatem Scarfiotti in na koncu še Mairesse, držali vajeti dirke v svojih rokah – a v zadnjih trenutkih dirke jim je zmago v razredu Prototip 2000, in posledično tudi skupno, odpeljal tovarniški Porsche 718 GTR Coupé ...

Po Madonie (14. del)

46. izdajo dirke po pogorju Madonie je zaznamovala izjemna predstava Ferrarija. Slednji so pripeljali najnovejši prototip 246 SP, katerega bi morali peljati Phil Hill, Willy Mairesse in mladi Ricardo Rodriguez. Vendar pa Hill na treningu ni imel sreče in je doživel nesrečo, zaradi katere mu moštvo ni dovolilo nastopa. Namesto njega so na tretji sedež posadili še enega belgijskega rutinerja Oliviera Gendebiena. Trojica Mairesse – Rodriguez – Gendebien na dirki praktično ni imela tekmeca in je vodila od starta do cilja, zato pa je prišlo do nekaterih menjav na drugem mestu ...

Moč proti okretnosti n-tič (13. del)

30. aprila 1961 so na mali stezi Madonie odpeljali že 45. Targo Florio zapored. Tudi tokrat je bilo vse v pričakovanju medtem že večnega dvoboja Porsche – Ferrari, pri čemer se je tehtnica vedno znova nagibala na stran Nemcev. Vedno znova je prihajalo do dvoboja dveh različnih filozofij; Ferrari je stavil na močne dirkalnike v 3-litrski kategoriji, medtem ko je Porsche bolj zaupal v manjše, a zato lažje in okretnejše dirkalnike z največ dvema litroma prostornine. Na katerikoli drugi stezi bi bil Ferrari v konkretni prednosti; tukaj pa je bila steza en sam ovinek in najvišja hitrost sploh ni bila odločilna, kar je Porsche izkoriščal vedno znova ...

V gorah dež, v dolini sonce (12. del)

Naslednjo izdajo medtem že davno legendarne dirke so odpeljali 8. maja 1960, tudi tokrat je dirka na »kratki« stezi merila 10 krogov. Kot v nekaj zadnjih letih je za izrazitega favorita štel Porsche z novim modelom 718 RS 60 s slovitimi vozniškimi imeni: Edgar Barth, Graham Hill, Olivier Gendebien, Hans Herrmann in Joakim Bonnier. Zanimivo je, da so Porscheji nastopali v kategoriji »S2000«, medtem ko je pravilnik dovoljeval tudi kategorijo »S3000«. Nemci so bili pač iz izkušenj prepričani, da tukaj velikost motorja ni najbolj odločilen faktor; precej bolj odločilna je lega na cesti ...

Mala gorska trasa (11. del)

1959. Tipična Targa. Vozili so na »mali« gorski trasi, kjer je krog meril 72 km. Stezo so z vmesnimi selitvami uporabljali od leta 1932 dalje, ko je Vincenzo Florio Mussoliniju izrazil željo po izgradnji nove ceste v notranjosti trase, ki bi nekako prebila obsežen del srednje trase, ki je bila v veljavi že od leta 1919. Ideja je bila pač skrajšati stezo, ki bi s tem postala zanimivejša za gledalce, saj bi uporabljali stezo, kjer bi krog vzel uro ali manj, namesto prej v 90 minutah. V tistem času še ni bilo podobnega preboja čez sicilsko pogorje Madonie, vendar pa ga je Mussolini zgradil posebej za potrebe Vincenza Floria in njegove dirke ...

Targa dirka velikih (10. del)

Targa Florio. Veliki možje so zmagali tukaj. Achille Varzi dvakrat, Tazio Nuvolari dvakrat, Antonio Brivio dvakrat, Umberto Maglioli celo trikrat, kakor tudi Leteči Profesor Nino Vaccarella. Bugatti je tukaj do leta 1929 zmagal petkrat zapored, zatem pa je svojo zmagovito serijo ob izredni vožnji Achilla Varzija začel Alfa Romeo. Na nekaterih mestih so pomladi 1930 dolgotrajna deževja ceste praktično odnesla, tako da so se morali avti prebijati skozi potočke in jame. Za njimi so deževali drobni kamni, ki jih je naneslo z visoko ležečih pobočij na ceste, ki so bile popravljene zelo na silo ...

Brez Masettija ni bilo Targe (9. del)

Masetti je bil en velikih junakov Targe Florio. Tam je slavil v dveh zaporednih izdajah, 1921 in 1922. V letih 1919 in 1923 je bil četrti, leta 1924 je bil drugi. Leto zatem so mu osebne zadeve onemogočile nastop na njegovi priljubljeni dirki, zato pa se je leta 1926 vrnil za volanom velikega 12-valjnega Delagea, prepričan, da bo tukaj zmagal še tretjič. Na startni črti se je šalil s konkurenco in trdil, da mu bo največjo konkurenco predstavljala serija novih Bugattijev. Vendar pa ni nihče od tekmecev poznal Targe tako dobro kot on ...

Nemški fiasko na Targa Florio (8. del)

Leta 1922 so vrnitev dovolili tudi Nemcem. Mercedes je nastopil s šestimi avti. Mesec dni pred dirko je tovarna imela 20 voznikov in mehanikov, ki so na stezi trenirali vsak dan. V boksih so z nasveti čakali vodilni možje nemške industrije: tu so bili strokovnjaki za ležaje, gume, tuljave in svečke, in na ducate inženirjev vseh sort. Tekmeci so lahko na tovrstno organizacijo gledali precej postrani, in Nemci so na vse naredili zelo velik vtis. Kakšne možnosti naj ima proti njim nekdo, ki pride s svojim avtom, enim mehanikom in eno škatlico orodja za najbolj nujne primere? Ko je hotel zamenjati kolo, je moral dvigniti avto; to je seveda zahtevalo svoj čas, in med delom je v sosednji boks zapeljal Mercedes ...

Targa po 1. svetovni vojni (7. del)

Po štirih letih in pol svetovne morije se je novembra 1918 1. Svetovna vojna končno končala. Pobitih je bilo več kot 10 milijonov mladeničev vseh narodnosti. Evropa je stala in žalovala. Avtomobilsko dirkanje se je nadaljevalo leta 1921 – razen na Siciliji, kjer je Vincenzo Florio s svojo Targo nadaljeval tako rekoč takoj. Karkoli se je že zgodilo, dirka ne sme v pozabo! Dirko so vedno vozili pomladi, tako da je Florio ciljal na pomlad 1919. Ta ideja se je izkazala za preveč ambiciozno. Ni bilo avtov, niti voznikov ...

Med hitrostjo in točnostjo (6. del)

Naslednjega leta je na Targi nastopilo že 50 avtomobilov in videti je bilo, da se je dirka prijela že od začetka. Vendar se niti ni. Leta 1908 je bilo le 13 nastopajočih, kakor tudi leta 1909. Florio je upal pridobiti več zanimanja in je dirko skrajšal le na en krog; za gledalce je to pomenilo nekaj sekund vznemirjenja na startu, potem tri ure čakanja, in vnovič nekaj sekund vznemirjenja na koncu. Sicilija, navdušena nad zabavo kot vedno, je to imela zelo rada. Vendar pa tekmovalcev to ni preveč privlačilo ...

Razbojniki (5. del)

»Razbojniki!« Segrave se je s svojim francoskim mehanikom podal na pot pozno popoldne. Visoko v gorah se mu je snela cev za dovod vode. Preden sta jo uspela popraviti in napolniti posodo, je sonce že zašlo. Avto ni imel luči, postajalo pa je vedno bolj temno. »Nadaljevati bi pomenil samomor«, je sam pri sebi mrmral Segrave, ko se je skušal prebijati skozi temo. Spredaj sta zagledala šibko svetlobo. Kamnita kmečka hiša. Ustavila sta se ob njej in se skušala sporazumeti. Noben od njiju ni govoril italijansko ...

Ne vozno, veličastno! (4. del)

Še preden je napolnil 20 let je bil Vincenzo odločen postati dirkač. V parku Favorita blizu Palerma je med prijatelji in šoferji organiziral dirko in jim ukazal, naj ga premagajo, če ga le zmorejo. Zatem je šel v Padovo in med drugimi premagal Vincenza Lancio; v Brescii je z Mercedesom končal kot tretji. Sedaj je bilo v Evropi precej velikih dirk, Florio pa je razmišljal le o tem, kako bi kakšno od njih spravil tudi na Sicilijo. Imel je le eno težavo – Sicilija ni imela ustreznih cest. Leta 1905, takrat star 22 let, je Florio pri pariškem draguljarju naročil zlato Targo in svoje agente poslal po Siciliji z nalogo poiskati ustrezno cesto nekje v zakotju tega otoka ...

Vincenzova pot do nesmrtnosti (3. del)

Vincenzo Florio je bil rojen leta 1883 v Palermu kot drugi sin enega najbogatejših mož v Siciliji. Njegov oče se je zanimal za posestva, hotelirstvo, železnico, parnike, vino, olja, ribe, zelenjavo in druge dobičkonosne zadeve. Starec je umrl, ko je imel Vincenzo osem let, tako da je obsežne posle prevzel njegov starejši brat, takrat star 23 let. Omenjeni brat je zapadel v trdo delo, medtem ko je mlajši odraščal kot princ. Tu so bile jahte, elegantne kočije, graščine, angleške guvernante, in letni časi v Parizu, Nici, Monte Carlu, Dunaju in na Bavarskem ...

Ne dirka, avantura z ovcami (2. del)

Znana je prigoda, kako je nekoč Porsche preskušal stezo kar s športnimi dirkalniki. En od voznikov je za slepim zavojem naletel na čredo ovac in jih nekaj povozil. Lastnik ovce je prav po sicilijansko trpeče kričal proti nebu, dvigoval roke in padal na kolena, češ kako škodo so mu sedaj naredili, ko so mu povozili najlepšo ovco v celi čredi. Nemci v tistih krajih tako ali tako niso bili zaželeni še od konca zadnje svetovne morije; sedaj so si na grbo nakopali še dodaten srd domačinov. Pri Porscheju so zamižali na obe očesi in nesrečnemu kmetu v znak dobre volje podarili najnovejšega Porscheja za cestno rabo ...

Viva Targa! (1. del)

Ob zori v tihi sicilski pokrajini nenadoma izbruhe hrup motorjev in številne množice. Ob petih zjutraj se s starta dirke Targa Florio poda prvi avto. Naslednji sledijo v intervalih po 30 sekund, dokler ne starta tudi zadnji, običajno je vseh skupaj 60. Dirka, ki je dolga leta predstavljala stalnico koledarja Svetovnega Prvenstva Športnih Dirkalnikov, si utira pot proti jugu v smeri gorskih vrhov, ob čemer straši domačine in njihovo živino ter kali sicer umirjeno življenje v teh zaspanih krajih ...

Ferrari 126C

Ferrari se je za razvoj motorjev z dodatnim polnjenjem odločil iz dveh glavnih razlogov: njihova sezona 1980 je bila z modelom 312T5 milo rečeno katastrofalna, razen tega pa je Renault že nekaj let dokazoval, da je nova tehnologija očitno pravi korak za prihodnost. Renault je na VN Francije 1979 prišel do prve zmage s turbo motorjem in s tem dokazal, da so bili po dveh letih eksperimentiranja končno dovolj zreli tudi za boj za najvišja mesta. In kako bi ne bili! Medtem ko so običajni atmosferski trilitrski motorji zmogli okrog 510-520 KM, so pol manjši turbo motorji prišli tudi preko 600 KM ...

Mercedes 300 SLR

Na letošnjem frankfurtskem avtomobilskem salonu je nemško podjetje Giganten Aus Stahl predstavila nekakšno repliko klasičnih nemških športnih in dirkalnih avtomobilov, izdelanih iz odpadnih materialov. Ob enem teh replik so zapisali Mercedes-Benz 300 SL. A so se v bistvu zmotili; replika v bistvu predstavlja precej manj znano vozilo, ki resda precej spominja na 300 SL, a je vendarle povsem drugačen. Mercedes-Benz 300 SLR »Uhlenhaut-Coupé«. Uhlenhaut-Coupé je en najbolj fascinantnih avtomobilov svojega časa ...

Ferrari 1954

Ferrari je leta 1954 v brezupnih poskusih približevanja premočnemu Mercedesu vedno znova prehajal med modelom 625, ki je bil izboljšana verzija starejšega 500 F2, ter povsem novim 553 z 2.5-litrskim motorjem. Slednji je bil hitrejši, a tudi bolj neugoden; medtem ko je bil prvi počasnejši, a bolj zanesljive narave. V edinem primeru, ko je Ferrari uspel premagati Nemce v enakovrednih pogojih, je šlo precej ironično za model 625. Šlo je za izjemno ponovitev zmage za VN Velike Britanije, katero je José Froilan Gonzalez dosegel tri leta prej – tudi takrat v Silverstonu, in tudi takrat za volanom Ferrarija ...

Zgodba dveh svetov

Evropa in Severna Amerika: skupni naziv za obe celini je »zahodni svet«. V marsičem si delita popularno kulturo, vendar pa sta pri športnih in zabavnih aktivnostih tako dobesedno kot preneseno na nasprotnih straneh sveta. Avtomobilski šport je en boljših primerov športnega razkola med celinama. Američani in –do manjše mere– Kanadčani nadvse uživajo v zelo različnih zvrsteh dirkanja kot dirkaški navijači iz Evrope. Pa je bilo vedno tako? Stvar ni le v dirkanju. Razkol je viden na različnih športnih področjih, ne le na organizacijskih stopnjah, ampak tudi v športih samih ...

Rally skupina S

Mnogi ljubitelji relija se nostalgično spominjajo sredine 1980-ih let, ko je svetovno prvenstvo teklo po pravilniku Skupine B. Šlo je za obdobje ekstremnih dirkalnikov, v katerem je bilo dovoljeno tako rekoč vse – sredinski motorji s turbopolnilniki, pogon na vsa štiri kolesa, šasije iz ogljikovih vlaken in kompozitnih materialov, itd. Omejitvi sta bili načeloma le dve. Obstajati je moralo 200 primerkov za vsakdanjo rabo, teža avtomobila pa je bila omejena z velikostjo motorja. Tako je na primer dirkalnik z dvolitrskim motorjem smel tehtati neprimerno manj od tistega s trilitrskim, ob čemer pa je veljal še 'turbinski' faktor 1 ...

Fangio bi dopolnil 100 let

Za mnoge dirkaške navdušence je Juan Manuel Fangio skoraj mitski lik in velemojster dirkaškega sveta. Njegova legenda se le veča ob njegovih dosežkih na samih stezah, na katerih je nemalokrat osmešil tekmece in pustil opazovalce z nejevernimi pogledi. Vendar pa je tudi izven dirkaške arene Fangio premogel enkratno osebnost, zaradi katere se ga še toliko raje spominjajo. J. M. Fangio je bil rojen 24. Junija 1911 v argentinskem mestu Balcarce. Bil je sin Loreta in Herminie Fangio, italijanskih emigrantov, ki sta v Argentino prispela iz čudovite province Chieti v vzhodno-centralni Italiji ...

Prva dirka po vojni - Pariz 1945

Druga svetovna vojna se je v Evropi končala 8. Maja 1945. Sledil je čas svobode, miru in rekonstrukcije. Štiri mesece in en dan pozneje, 9. Septembra, so organizirali prvo povojno dirko. Ta dirka –oziroma dirke, saj je šlo za tri dogodke– so odpeljali v pariškem gozdu Bois de Boulogne. Ta kraj je imel že v preteklosti posebno mesto. 58 let prej, 28. Aprila 1887, so prav tukaj peljali prvo dokumentirano avtomobilsko dirko v zgodovini, na kateri je zmagal domačin Georges Bouton, pozneje en od lastnikov podjetja De Dion-Bouton ...

Zid Prvakov

Kanado je svet Formule 1 prvič obiskal sredi 1960-ih, in sprva so koristili dve prizorišči. Zaradi zgodovinskega rivalstva med angleško govorečo večino ter francosko govorečim Quebecom sta si dirke izmenjavala Mosport Park ter Mont-Tremblant. Ta izmenjava pa je bila precej kratkotrajna, saj so stezo v Mont Tremblantu razglasili za prenevarno, in od leta 1970 dalje je dirka potekala le še v Mosportu. Leta 1977 so Quebečani znova obudili idejo o dirkališču v lastni provinci, k čemer je nemalo prispevala tudi lokalna vzpenjajoča se zvezda Gilles Villeneuve, ki je istega leta postal redni voznik Ferrarija ...

Viva Nino

Nino Vaccarella, učitelj prava, je bil rojen v Palermu na Siciliji 4. marca 1933 in je bolj kot voznik Formule 1 znan kot izreden specialist za športne dirkalnike, med drugim je leta 1964 z Jeanom Guichetom slavil na dirki 24 ur Le Mansa. Na dirkah Formule 1 je debitiral na VN Italije 1961, kjer je vozil dirkalnik De Tomaso-Conrero moštva Scuderia Serenissima. Agregat v tem dirkalniku je bil v bistvu 1.5-litrski motor Alfa Romeo Giulietta s štirimi valji in dvojnimi svečkami. Kvalificiral se je na 20 ...

Fangio 1958

Splošno je znano, da šport in politika ne gresta skupaj. Vendar pa, medtem ko se večina športnikov le stežka vživi v svet politike, so bili politiko zgodovinsko gledano vedno kaj radi udeleženi v športu. Leta 1958 je predsednik Fulgencio Batista na svoji Kubi skušal obdržati red in mir. Gverilske sile Fidela Castra so taborile v gorah, medtem ko so na ulicah napetosti naraščale. Le v središču Havane je imel Batista vse vajeti trdno v svojih rokah. Batistova vizija je bila, da bi Havana postala nekakšen Las Vegas latinske Amerike, kamor bi bogati ameriški turisti prihajali dobesedno s polnimi kovčki denarja ...

Kanada 2011, snež in sneg

Ob ogledu dirke za VN Kanade, kjer so organizatorji zaradi močnega dežja prekinili dirko in jo nadaljevali šele dve uri pozneje, je prišlo vsaj do dveh vprašanj. 1. Ali je bil dež dejansko tako močan, da dirke ni bilo moč nadaljevati? 2. Kaj bi se zgodilo, če bi jo vseeno nadaljevali? Odgovora vsekakor nista enostavna, in pravzaprav gre tukaj le za predvidevanja. A vendar se lahko v zgodovini najdejo primeri, ki bi vendarle lahko odgovorili na obe razmeroma enostavni, a v svojem jedru zelo kompleksni vprašanji ...

Ameriške ekipe kot kojot, ki nikdar ne ujame ptice tekačice

Vsem je znana risanka, v kateri kojot na vsak način lovi ptico tekačico. Nikdar je resnično ne ujame, a vendar mu vztrajnosti ni mogoče oporekati. Kakor tudi ne izvirnosti. Na nek način je omenjeni nesrečni kojot kot nekakšno ameriško dirkaško moštvo – večinoma se pojavi z rompom in pompom, tu in tam malo opozori nase, čez čas se ga pa spominjajo kvečjemu z nasmeškom na obrazu. Ob čemer aktualni poskusi tipa US F1 ali celo najnovejši Cypher Group nista nikakršna izjema. Zadnjih šest desetletij Formule 1 je postreglo s celo vrsto ameriških proizvajalcev, ki pa so večinoma nastopali v obdobju med letoma 1950 in 1960, ko je v koledarju Svetovnega Prvenstva ždela tudi znamenita dirka 500 milj Indianapolisa ...

Moštveni ukazi

Avtomobilsko dirkanje šteje več kot stoletje, in podobno stari so tudi moštveni ukazi. V začetku dirkaške evolucije je bilo resda zadeva precej poenostavljena in zastavljena po principu gentlemanstva. Z dirkanjem se povprečni človek tako ali tako ni mogel ukvarjati, bogati kupci pa so običajno že v tovarni dosegli izgradnjo avtomobila po njegovem okusu in globini denarnice, tako da je veljalo načelo »več kot imaš denarja, hitrejši avto boš vozil«. In kakor hitro se je tak voznik s svojim avtom podal na dirke, je bil v večini primerov hitrejši od voznikov istih, a nekako počasnejših avtov ...

Pendine Sands - Najhitrejši peskovnik na svetu

Na Pendine Sands so dirkali že od leta 1920 naprej. Vsakoletni Velški TT (Welsh Tourist Trophy) so prvič odpeljali leta 1922, leta 1924 pa so območje prvič uporabili tudi za naskok na absolutni svetovni hitrostni rekord. Malcolm Campbell je slišal o tem kraju in po obisku v začetku septembra je ugotovil, da bi lahko tukaj s svojim »Bluebirdom« našel idealno zatočišče za nov rekord. Nemudoma se je vrnil v delavnico in se 25. septembra 1924 vrnil z namenom postavitve svetovnega rekorda ...

Duh Bruca McLarna še živi

Skoraj ni pošteno. Če dandanes pristopiš do kakšnega dirkaškega opazovalca in mu omeniš besedo McLaren, bo odgovor zelo verjetno v stilu »ena največjih ekip današnje F1«. Po drugi strani bi pa zelo težko našel nekoga, ki bi ob isti besedi poskočil in vzkliknil »O, seveda! Bruce McLaren!« Po drugi strani je to verjetno tudi največji možni spomin na McLarna kot človeka, katerega priimek je sedaj nezdružljivo povezan z drugo najuspešnejšo ekipo v Formuli 1 vseh časov, ki je občasno slavila tudi v CanAm in IndyCaru ...

Ferrari na 800 velikih nagradah

Dragi tifosiji, velika nagrada Turčije ne bi bila nič posebnega, če ne bi bila to naša že 800-ta velika nagrada. Zaradi tako dolge zgodovine imamo marsikateri želeni rekord, kot je denimo petnajst naslovov med dirkači, šestnajst med konstruktorji, kar dvesto enajst zmag, šesto dvaintrideset uvrstitev na stopničke (od tega 223 drugih mest in 198 tretjih), dvesto tri najboljših startnih mest in dvesto enaindvajset najhitrejših krogov na dirkah. Vsem tem rekordom, ki jih bo kateri drug proizvajalec težko dosegel, pa bomo pri Ferrariju pripisali še osemsto velikih nagrad, na katerih smo sodelovali ...

Jean-Pierre Wimille - Mož, ki bi bil prvak

Jean-Pierre Wimille je ime, na katerega je svet pozabil – in to je precej nepravično. V zgodnjih letih avtomobilskega športa je bilo polno Francozov, do konca 1930-ih pa je francoska dirkaška industrija počasi upadala, s čimer so upadla tudi velika francoska dirkaška imena. Wimille pa je bil tukaj. Njegova najboljša dirkaška leta so sovpadala z drugo svetovno vojno, v času neposredno po koncu vojne pa je postal tovarniški voznik Alfe Romea in je v tem obdobju kmalu postal dominantni voznik. Januarja 1949 je v Buenos Airesu umrl v še vedno nepojasnjenih okoliščinah ...

Lancia LC2 - Ferrari vrača uslugo

Po dirkaški sezoni 1955 se je Lancia povsem umaknila s cestnega dirkanja. Program športnih dirkalnikov so opustili, dirkalnike Formule 1 pa so predali Ferrariju. V 1960-ih in 70-ih se je lancia osredotočala izključno na svetovno prvenstvo v reliju – in to zelo uspešno. Lancia Fulvia, Stratos in ostali še danes sodijo med najbolj legendarne reli dirkalnike vseh časov. Preko uspehov na tem prizorišču pa je Lancio znova zamikalo, da se v 1970-ih vrnejo na dirkaške steze. Lanccin prvi povsem novi cestni dirkalnik po več kot dvajsetih letih je bil dirkalnik s silhueto Beta Monte Carlo, ki ga je poganjal mali 1 ...

Le Mans 1973 - Ferrari zadnjič med elito

Pred letošnjo ponovitvijo dirke za 24 ur Le Mansa, ki bo na sporedu naslednji vikend, se spominjam zadnje tovrstne dirke, na kateri je nastopilo tovarniško moštvo Ferrarija. Pisalo se je daljno leto 1973, Ferrari pa je vso sezono bil zagrizen boj s francosko Matro. Vse skupaj je bilo precej podobno kot dandanašnji dvoboji med Audijem R15 ter Peugeotom 908 HDI. Oba avta sta bila podobno hitra, končnega zmagovalca pa so običajno odločale le malenkosti. Za veliki dvoboj so pri Matri pripravili kar štiri dirkalnike: tri MS670B z dolgim zadkom, Porschejevim menjalnikom, 13-palčnimi zadnjimi kolesi in motor z zmanjšano močjo, ki je pri 10 ...

Pokal Gordon-Bennett - Predhodnik GP dirk

James Gordon Bennett ni sam nikdar videl nobene od šestih dirk Gordon Bennett, ki jih dandanes smatramo za predhodnice modernega GP dirkanja. Pravzaprav je on sam nasprotoval vsakršni povezavi lastnega imena z dirkami in jih je raje imenoval »Coupe Internationale«. Gordon Bennett, lastnik časnika New York Herald, je bil že nekaj časa znan kot podpornik kontroverznih dogodkov. Prav on je recimo leta 1869 poslal Stanleya v srce Afrike v iskanju dr. Livingstona, podpiral je tudi nekatere arktične odprave ...

Monza 1933 - Črna Nedelja

V dirkaškem svetu je vedno znova v spominu nekaj datumov, ki simbolično označujejo konec nekega obdobja in hkrati začetek novega. To so dnevi, katerim se ne zmore izogniti nobena generacija dirkaških ljubiteljev. Gre za datume, kot so 24. maj 1903, 11. junij 1955, 7. april 1968, 10. september 1978, 1. maj 1994… Eden takih datumov je tudi 10. september 1933. Sezona 1933 je bila do te točke precej turbulentna. Že v začetku leta je Alfa Romeo šokiral z napovedjo, da se moštvo Alfa Corse umika iz GP dirk ...

Guy Moll - Pozabljeni alžirski as

Pred nekaj dnevi sem objavil zgodbo o prvem nastopu nemških Srebrnih Puščic, na Avusu leta 1934. Tam je do cilja na tretjem mestu pripeljal le Momberger z Auto Unionom; z Alfo pa je slavil Alžirec Guy Moll. In kdo je sploh bil Moll, in zakaj ni dandanes bolje poznan? Guy Moll je bil mednarodni dirkač le dve leti, tovarniški voznik pa manj kot leto. Vseeno pa je v tem kratkem času napravil tolikšen vtis, da je njegovo ime trajno zapisano v analih GP dirkanja. Enzo Ferrari ga je nekoč primerjal z voznikoma tipa Moss ali Nuvolari in ob tem dejal, da bi bil Moll brez težav eno največjih dirkaških imen v zgodovini – če bi preživel ...

75 let od prvega nastopa Srebrnih Puščic

Pred natanko 75 leti se je začelo novo obdobje dirkaškega športa: 27. maja 1934 sta se na berlinskem Avusu prvič srečala Auto Union in Mercedes s svojimi Srebrnimi Puščicami. A premiera ni najbolje uspela. Pričakovanja so bila velika, predvsem še zato, ker sta oba avtomobilska koncerna za svoje dirkaške programe prejela subvencijo z naslova državnega prometnega ministrstva. V začetku leta 1934 je bilo na naslov Auto Uniona oziroma konstrukcijskega biroja Porsche nakazanih 300.000 Reichsmark, medtem ko je Mercedes že pred tem prejel svojih 500 ...

Tifosi Club na obisku pri Ferrariju

Maranello je manjše mesto v okolici Modene, od slovenske meje oddaljeno nekje 350 km. Mesto samo po sebi ne bi bilo prav nič posebnega – v kolikor seveda v njej ne bi bilo tovarne ponosnega imena Ferrari. Tam je domovanje legendarnega poskočnega konjička ter rdečih avtomobilov, ki že več kot šest desetletij navdušujejo ljudi ob cestah in dirkališčih vsega sveta. Tifosi Club se je odločil sredi maja obiskati prav tole mestece, namen je bil kajpak obiskati tovarniški muzej Ferrarija z zvenečim imenom Galleria Ferrari ...

Tazio Nuvolari

Kdo je najboljši voznik vseh časov? Najbolj predan? Najhitrejši? Tovrstna vprašanje se vedno znova zastavljajo in medtem ko ima vsak gledalec dirk Formule 1 svojega glavnega favorita, se načeloma pojavljajo pretežno ista imena. Senna, Clark, Fangio, Moss, Villeneuve, Senna… Večina teh seznamov pa sestavljajo le tisti vozniki, ki so sodelovali na dirkah Svetovnega Prvenstva. V kolikor pa vključimo še voznike iz obdobja pred drugo svetovno vojno, pridemo do še enega voznika s podobno hitrostjo, kontrolo nad dirkalnikom in predanostjo ...

Statistika pred VN Bahrajna

Kot na Kitajskem, je tudi progo v Bahrajnu narisal Herman Tilke. Proga je sestavljena iz večinoma dolgih ravnin s počasnimi zavoji, nekaj pa je tudi hitrih. Felipe Massa je zmagal na zadnjih dveh dirkah na tej progi, a takrat je imel enega od dveh najhitrejših dirkalnikov na štartni vrsti – temu letos zagotovo ni tako. Poglejmo si statistiko aktualnih dirkačev na tej progi. Zmage: Alonso 2 Massa 2 Najboljši štartni položaji: Alonso 1 Massa 1 Kubica 1 Najhitrejši krogi: Rosberg 1 Massa 1 Kovalainen 1 Krogi v vodstvu: Massa 102 Alonso 80 Barrichello 6 Hamilton 4 Heidfeld 4 Trulli 2 Räikkönen 2 Button 2 Kubica 2 Točke: Alonso 27 Räikkönen 26 Massa 22 Trulli 18 Button 11 Heidfeld 10 Kubica 9 Webber 9 Barrichello 8 Hamilton 8 Kovalainen 4 Rosberg 3 Fisichella 1 In še statistika aktualnih dirkačev nasploh: (na grafih niso vidni vsi dirkači, temveč le najboljši (npr ...

Statistika pred VN Kitajske

Shanghai International Circuit – še eden izmed projektov Hermana Tilkeja. Ta proga je dirko za VN Kitajske prvič gostila leta 2004. Proga je sestavljena iz večinoma hitrih ovinkov, znana pa je tudi po zelo dolgi ravnini, ki se začne z ovalom. Ta ravnina sicer ni štartno ciljna ravnina. Dirkač pelje po progi najprej navzgor v desni počasen ovinek, nato po progi navzdol skozi drugi ovinek, potem pa po kratki ravnini do še enega počasnega, četrtega ovinka. Drugi sektor vključuje dva zelo hitra zavoja ter dva zaporedna leva ovinka, tretji sektor pa je sestavljen iz srednje hitrega ovinka, iz katerega dirkači zapeljejo v neskončno dolg desni ovinek, po katerem pridejo na dolgo ravnino ...

Statistika pred VN Malezije

V Maleziji, natančneje v Sepangu, bo ta vikend potekala druga dirka letošnjega prvenstva formule 1. Na tej progi dirke potekajo od leta 1999 – letos bomo videli enajsto. Sama proga je sestavljena iz nekaj ravnin, in večinoma hitrih ovinkov – proga je tudi zelo široka. Na tej progi je Michael Schumacher zmago slavil kar trikrat – štirikrat bi jo, če na uvodni dirki ne bi pred sebe spustil Eddieja Irvina, ki je bil v boju za naslov svetovnega prvaka. Na tej progi sta dvakrat zmagala tudi Räikkönen in Alonso, po enkrat pa so bili najhitrejši Irvine, Schumacher in Fisichella ...

Statistika - pred sezono 2009

Statistika, imenovana \\\'Superchampionship\\\', točkuje glede na uvrstitve v prvenstvih – po sistemu 10-8-6-5-4-3-2-1 (dirkač za vsak naslov prejme 10 točk, za drugo mesto v prvenstvu 8 točk itd.). V tej statistiki je najboljši Michael Schumacher s 113 točkami, sledita pa mu Alain Prost z 90 in Ayrton Senna s 67. Od aktualnih dirkačev je najboljši Kimi Räikkönen z 41, le tri točke manj pa ima Fernando Alonso. Massa in Hamilton jih imata 19 oziroma 18. Kimi Räikkönen je zadnje tri dirke končal na stopničkah, Fernando Alonso pa je na zadnjih 6 dirkah osvojil točke ...

Kratka zgodovina boja za oblast v F1

Vojna FISA-FOCA je bila v bistvu bitka med "garažisti" in "proizvajalci". Slednji so se v lastnih očeh borili proti tistim, ki najprej nakupijo vse potrebne dele, nato po svojih garažah tekajo z izvijači v rokah, in se na koncu grejo avtomobilsko dirkanje. Takšne bi težko primerjali z izjemnimi hišnimi projekti Ferrarija, Renaulta in Alfe Romea, mar ne? Pravzaprav je imela medsebojna razlika –in obojestransko zaničevanje, ki sodi zraven- še precej daljšo zgodovino. Sam Enzo Ferrari je že v 1950-ih skoval izraz garagisti kot nasprotni pomen izraza grandi costruttori ...

Zgodovina

Ferrari je najstarejše obstoječe, najbolj znano, in najbolj priljubljeno moštvo v dirkaškem svetu. Kaj je tisto, kar pri mnogih tisočih, verjetno celo milijonih ljudi po vsem svetu, povzroča veselje, ko jim gre dobro? Kdo bi vedel. Na to vprašanje je težko najti odgovor, še najlažje pa je reči, da Ferrari pač ni običajno dirkaško moštvo. Ima svojo dušo, dolgo tradicijo, in nadvse uspešno zgodovino. Njihovi avti so vedno izgledali zelo lepi; morda so nekoč že zaradi tega privabljali množice navdušencev ...

Kaj naredi Ferrari, ko FIA grozi?

Ob koncu leta 1986 je Gustav Brunner zasnoval Ferrarijevo šasijo, v kateri bi svoje mesto našel povsem nov 2.65-litrski turbo osemvaljnik – zgrajen po pravilniku CART! – in novinarji so bili povabljeni na predstavitev. Večina jih je bila presenečenih, in hkrati očaranih: motor je imel nekaj neobičajnih rešitev, kot na primer na vrhu postavljene izpušne cevi in vsekakor je ob njem običajni motor za F1, ki je bil 1.5-litrski šestvaljnik, izgledal nekako prazno, ter skoraj neugledno. Obstajale so govorice, da se bo Ferrari s tem avtom leta 1987 pripravljal na vstop v CART, in nato leta 1988 napovedal napad na skupno zmago ...

Ferrarijev potep v serijo Indy (1952)

Alberto Ascari je leta 1952 z velikim Ferrarijem nastopil le enkrat in sicer na zanj povsem neznanem prizorišču: Indianapolisu. S svojim 4.5-litrskim motorjem, ki je bil ravno prav velik za tamkajšnji oval, je iznajdljivi Enzo uspel pridobiti publiciteto, in v Ameriki je prodal precej več avtov kot poprej. Njegovi avti so že od prej dosegali lepe uspehe na mehiški Carrera Panamericana; a tokrat je ameriški uvoznik Luigi Chinetti le prepričal Enza, da prijavi en avto, ki bi na najbolj znani 500-miljni dirki na svetu nastopil kot »Ferrari Special« ...

Naslednja dirka

Naslednja dirka, VN Monaka (27.05.2012) bo na sporedu čez: 6 dni.

Koledar F1 dirk v letu 2012
Pregleden koledar dirk

Anketa (Več)

So vam všeč zgodbe Targa Florio?

Da

Ne

Jih ne berem

Seveda, želim jih brati pogosteje

Rezultati

Statistika napovedovanj

Uporabniško ime Točke
biškotek 572
alvir28 132
uncentre 0
Mr.ShuShuGah 0
Uezlbzdc 0
bionnaeasedo 0
tentIntosewaF 0
IodidsMip 0
Vorydririurry 0
Outlinist 0