Društvo navijačev - Tifosi Club

Meni

Vsebina
Formula 1
Ferrari
Spletne igre
Tifosi Club
F1 iz papirja
Kotiček Mirana Ališiča
Slavkotov kotiček
Byrkusov kotiček

Zadnji člani

Uporabniško ime Pridružen

RaissaloRuh 10 Maj

RayleneReos 22 Apr

Pinballerlb 13 Apr

BypeBypepig 09 Apr

kisklavekab 06 Apr

ovd5g6bi 01 Apr

otx2x5la 17 Mar

haileyexnell 11 Mar

Uporabniki z največ prispevki

Uporabniško ime Prispevkov

omahens 1312

forza_ferrari 566

cevljarcek_#1 384

Klemzi 382

Schumi boy 324

byrkus 231

Undertaker 201

slavko 198

Naključni član

montezemolo

Pridružen:12.4.2009
Sporočil:0

Kdo je online

Skupaj:1

Registriranih:1
Skritih:0
Gostov:0

Registrirani uporabniki: Google [Bot]

Legenda :: Administratorji, Globalni moderatorji

Dodajte povezavo

Za povezavo na našo spletno stran Društvo navijačev - Tifosi Club uporabite naslednjo HTML kodo:

Ekipa

Administratorji

GreX

Nine

omahens

Moderatorji

Ferrari Rozika

Klemzi

Nine

SaLO

Schumi boy

cevljarcek_#1

forza_ferrari

nhina

yessy

Byrkustov kotiček - štorija Zdrav duh v neumnem telesu

Ob koncu septembra sem se zavedel, da je letošnje poletje nekako šlo mimo mene. Kot da ga ne bi bilo. Le zakaj je temu tako... Mogoče zato, ker poleti nisem imel dopusta? Tista dva tedna v septembru ne štejeta, tisto ni bil dopust. Prej kazenski lagor kot pa dopust. Kajti, ko sem slišal besede moje legendarne babe™, ki je izjavila "U kak fayn da si doma, lahko končno malo stanovanje pospravima in prepleskama!", sem vedel, da bi se moral takrat, ko je šef spraševal za termine dopusta, ugriznit v jezik, in sprejet tisti datum, ki ga je predlagal sam. Ampak neee, jaz sem najbolj pametni na svetu. Zato me pa tudi usoda vedno znova tepe z gajžlo. Čisto resno vam povem, krivica se mi godi.

V glavnem. Ne vem, če se mi vidi, ampak jaz sem med poletjem dejansko pridobil kar nekaj kil. Trenutno se številka na vagi ustavi nekje pri 80, z rahlo tendenco navzgor. Pa ne zdaj mislit, da je vaga kriva. Sem že tri zamenjal, pa vsaka nova isto kaže ko prejšnja. Glede na to, da sem še lani shajal s 70 kilami, je to prava mala katastrofa. V svoji narcisodinosti sploh nisem opazil polževe hišice na mestu, kjer bi morali kazati radiatorčki. Če slučajno kdo ne razume mojih namigovanj, govorim o svojem vampu. Oziroma, itak da sem opazil tisto bulo, pa sem se tolažil, da bo čez noč zginila. Nekaj deset noči je že od takrat, bula pa je še vedno na svojem mestu. In očitno se počuti dokaj varno, glede na to, da je vsaki dan večja.

Ob čemer se spomnim na besede, katere sem jaz sam nekaj let nazaj izrekel obilnemu prijatelju: "Ti se pozimi rediš, poleti pa NE hujšaš!" Hmnja, če bo šlo tako naprej, bo tole reklo kaj kmalu začelo veljati tudi zame...

A ste opazili, da tako ne more iti naprej? Ja, jaz tudi. Nekaj bo treba naredit. Po kosilu. In po počitku po kosilu. Čeprav... Sumim, da je ravno slednje glavni vir težav. OK, od zdaj naprej ni več počitka. Samo kosilo. Samo... Tako ne bom dolgo vzdržal. Imam boljšo rešitev. Nič kosila, samo počitek. Tako ja. To mi bo uspelo. Vsaj do večerje, no...

Sredi globoke analize, ki me je doletela med počitkom, sem doživel vizijo. Vizijo, kako sedim na peciklu, in se peljem v sončni zahod. Ali v sončni mrk, kakorkoli, vsekakor se je delal mrak. Nakar sem se zbudil. Hmm... Pecikl, kaj? To niti ni tako slaba ideja. Škoda da ga nimam. Aja, imam pa zato denar. :D Pa to ne moreš verjet, dejansko sem v stanju, da si lahko kupim pecikl. :D Lepa reč, pa kaj. Bom vsaj premogel prevozno sredstvo, ki ima vrednosti več kot 60 jurjev. BX bo pa vsekakor pri hiši ostal, sem nanj čustveno navezan, če mi že drugače nagaja, ta francoska pijandura nagravžna.

Prišel sem torej v trgovino, oborožen z bančno kartico in dobršno mero radovednosti. Ker se jaz na pecikle spoznam glih toliko kot gremlin na skutne kruhke (se pravi: NIČ), sem se kajpak najprej ozrl po informacijah. Uuu, hello baby. Lej ti kira pi**a dela na šalteru. :D Se bom kar do nje odpravil. "Vam lahko kako pomagam?" Hmm, pravzaprav mi lahko, ja. Samo dvomim, da spada pod uradne postavke delovnega mesta. Nekaj bi jahal... Mislim reči, pecikl iščem za sebe. "In vam je že katera zadeva tukaj pritegnila pozornost?" O pač da mi je. Prodajalka, kaj pa drugega. :D Oziroma, če bi lahko bil še bolj natančen, pozornost sta pritegnila dva griča, ki se nahajata... Če gremo iz geografije in začnemo pri riti, je treba najprej narediti 180-stopinjski obrat preko ekvatorja, in če se potem odpravimo proti bradi, sta tista dva hriba malo preko polovice poti. :D

Ej!!! Zakaj me tepeš??! Saj nisem nič slabega mislil!!

Potem ko je moja glava doživela več bližnjih srečanj s kar dolgim seznamom prodajnih artiklov -vključno s kegljem, smučarskim čevljem in škatlo za šah- sem iz žabje perspektive zagledal pecikl, kakršnega nisem videl še nikdar. Na njem si bolj ležal ko sedel, pedale je imel nad prednjim kolesom, balanco pa je imel nekje pod ritjo. U legenda, to je pa nekaj za mene. Ležeš, in se pelješ. :D Ej, gospodična agresivna prodajalka, kako pa ima tale pecikl ceno? Aha, toliko torej... Za ta denar bi si lahko ŠEST avtov kupil!! Oziroma, avtov... BX-ov, no!! Ali končno... v končni fazi, samo enkrat se živi... Zakaj pa ne. Kaj lahko vzamem na obroke??

Vse se da dobit na obroke. Oziroma, ne vem, če ravno vse... Bom moral kdaj poklicat eno naključno številko iz salomonovega oglasnika, če mi lahko artistke iz vzhoda popestrijo večer na obroke. Mater kak se je to zdaj čulo... Raje ne bom.

Skratka... Glede na to, da sem si še pred poletjem nabavil digitalca, je tukaj slika tega pecikla, varno parkiranega v senci.

A ni fletn, ha? :D Zdaj pa gremo na testno vožnjo!! :D

Pa kaj si nor malo ej... Kolikor zadeva zgleda enostavno, je vožnja prava katastrofa. Na pecikl se moraš spravit ko v buggya -najprej se usedeš in komaj potem stegneš noge na pedal- in ko se že hočeš pognat, ugotoviš, da se podritna balanca obnaša ravno nasprotno kot bi si človek mislil. Ko se je pecikl nagnil, sem obrnil balanco v očitno napačno smer, in moj padec je sodil v isto kategorijo kot kolovratenje G-W Busha s Segwayem. Dobro da ni tistega noben slikal, bi še bil odgovoren za kakšno smrt od smeha. Pa dobro, če bi po prvem padcu obupal, bi tudi bil kriminal. Zato sem padel še drugič. In tretjič. Ko sem padel petnajstič, sem imel vsega dovolj.

Šel sem v klet, in poiskal stara pomožna kolesa na peciklu, ki sem ga uničeval kakega četrt stoletja nazaj. Jebat ga, očitno se bo treba pecikliranja pri tem čudu naučit povsem na novo.

Po dveh tednih sem bil tako daleč, da sem lahko pomožna kolesa odstranil. Takole.. Zdaj se pa lahko končno pojavim v javnosti! :D

O, ko tega vsaj nikdar ne bi storil...

(faco sem zanalašč cenzuriral... da pač ne bi bila najbolj svetla točka tokratne bedarije)

Na sliki se vidi, da sem v tem kratkem času osivel praktično čez noč. Prekleti pecikl pa vse skup. Prav športno delujem tukaj. Edina sreča pa je, da slika ni bila posneta dve sekundi pozneje. Kajti takrat sem se v glasnem kričanju spuščal nizbrdo mimo ceste po bregu dol (sem pač sfalil ovinek, pa kaj, vsakemu se zgodi!), trem grmom sem se še uspel izognit, četrti pa je bil preveč dobro taktično postavljen, da bi se mu lahko izognil. Trčenje je bilo prav apokaliptično, za nekaj minut je še elektrike sfalilo. Vsaj v moji glavi, no. Ko sem prišel domov, sem najprej mislil, da imajo večer starih filmov; potem sem šele opazil, da vidim črnobelo. K sreči obstaja univerzalno domače zdravilo, in po prespani noči sem razmišljal (skoraj) trezno.

Kaj si nor malo, za kiro kozlarijo sem vrgel denar proč... Mar bi si res raje nabavil šest BX-ov. Mogoče bi kakega od njih pozneje Citroenfreaku podaril, da se bo imel revež s čim vozit, preden bo njegov tr00 16V turbo fertik. Saj bi mu dal pecikl - samo na njem piše, da je primeren za osebe nad 170 cm višine. Eh smola. Se bom pač še dalje ubijal z njim. Mogoče bi bilo najbolje, da najprej kupim hokejsko opremo. Pa ne zato, ker bi začel hokej špilat, ampak ker je v tej opremi vmes čelada in serija ščitnikov. Kar mi v teh trenutkih najbolj prav pride. :D