Društvo navijačev - Tifosi Club

Meni

Vsebina
Formula 1
Ferrari
Spletne igre
Tifosi Club
F1 iz papirja
Kotiček Mirana Ališiča
Slavkotov kotiček
Byrkusov kotiček

Zadnji člani

Uporabniško ime Pridružen

RaissaloRuh 10 Maj

RayleneReos 22 Apr

Pinballerlb 13 Apr

BypeBypepig 09 Apr

kisklavekab 06 Apr

ovd5g6bi 01 Apr

otx2x5la 17 Mar

haileyexnell 11 Mar

Uporabniki z največ prispevki

Uporabniško ime Prispevkov

omahens 1312

forza_ferrari 566

cevljarcek_#1 384

Klemzi 382

Schumi boy 324

byrkus 231

Undertaker 201

slavko 198

Naključni član

Pandek

Pridružen:19.11.2005
Sporočil:1

Kdo je online

Skupaj:1

Registriranih:1
Skritih:0
Gostov:0

Registrirani uporabniki: Google [Bot]

Legenda :: Administratorji, Globalni moderatorji

Dodajte povezavo

Za povezavo na našo spletno stran Društvo navijačev - Tifosi Club uporabite naslednjo HTML kodo:

Ekipa

Administratorji

GreX

Nine

omahens

Moderatorji

Ferrari Rozika

Klemzi

Nine

SaLO

Schumi boy

cevljarcek_#1

forza_ferrari

nhina

yessy

Byrkustov kotiček - štorija Sladoled

Verjetno veste, da zime ne prenašam najbolje. O razlogih na tem kraju ne bi, ostaja pa dejstvo, da mi je poletje precej bolj všeč. Ampak ne toliko zaradi toplega vremena in vročine, kot od stranskih produktov vremenskih dogajanj. Pomanjkljivo oblečene punce in to... Evo, to je pravi razlog. To je tisto, zakaj bi najraje vložil suatvno pobudo, da se pri nas zima ukine. Ampak kaj, ko imamo pri nas presneto močne smučarske lobije, pa še Martin Strel bi se sekiral, ko ne bi mogel plavati čez Blejsko Jezero po njegovi globini. Zato sem to misel raje opustil.

Dejstvo pa vseeno ostaja. Poletje trga gate. Tako ali drugače. V dobesednem pomenu zato, ker pač videvam -kot sem že omenil- dobršen odstotek ženske populacije, opravljene dokaj liberalno. S tem ne mislim politično, ampak pač tako bolj svobodno. Če bi se dalo, bi nekatere še hlačke doma pustile. Čeprav... hehe... Veste kaj pravijo, najboljše stvari so tiste, ki so očem skrite. Zato sem enkrat počepnil in eni pogledal pod minico. Vstal sem šele kake pol ure pozneje, ker me je s torbico tresnila po buči, da sem namesto željenega pogleda užival v razgledu na zvezde. Satan babji, kultura pa taka.

Vročina je bila huda, glava je bolela ko sam satan. Nekako jo moram ohladit. Ampak - kako?? O poglej no. Sladoledar, Abdulaho Bajrahmetanović je njegovo ime. Nič kaj obetavno, pa dobro. Vsaj sladoled bo mogoče dober. Stopim do utice, in zaslišim \'Molim?\' Kako prosim?? Koga moliš? Saj še ni poldne, da bi si razprostrl molilno preprogo, se obrnil proti jugovzhodu in delal sklece ob meni neznanem in nerazumljivem žlabudranju. Ti mi daj naprej sladoled, potem pa lahko moliš, kolikor te je volja! Daj mi... hmnja... Borovnico in limono mi daj! To pa zato, ker navijam za Maribor, in hočem, da je tudi kepica sladoleda znotraj korneta vijolično-rumena! Človek se je poleg spravljal ko lačni k sranju. Najprej je iskal tisto miniaturno šauflico, ko jo je našel, jo je najprej prevrel (don\'t ask...), in šele nato je zajel tito mrzlo sladko dobroto in jo nabasal v kornet. Uuuuuu fino. To mi delaj. Nakar me vpraša, če hočem na vrh tudi čokolado. Hja, če boš pohitel, kar izvoli! Abdulaho torej zgrabi kornet, in ga obrne na glavo ter pomoči v ohlajeno tekočo čokolado. Nakar obe kepici padeta v čokolado...

Povem vam, meni se je pred očmi kar stemnilo. Od tistega trenutka se naslednjih 4 ur ne spomnim prav ničesar. Ampak, na srečo so mi na policijski postaji dali prebrat uradno poročilo o dogodku. Takole je pisalo.

\"Ja, Abdulaho Bajrahmetanović, delam kao sljadoljedar u Mariboru 15 godina, a mogoče čak i malo več.. Tekom delovnog časa došao je sitan gospodin (jaz očitno, op.p.) i želelj sljadoled od boruvnice i limuna. Dakako sam mu željo izpolnilj, a tekom potunkanja kugle sljadoleda u čokoladu kugla je ispala iz kornéta u čokolad. Gospodin imenom Muby Murkus odmah izgubio žiuce, i počeo me tuči sa kornetima. To se zbivalo na takaj način: uprvo me je rokom udarilj na lice, da sam pao v koter sa ledom, i uničilj svoj zalog. Odmah onde kao čovek-panter gospodin M.M. zagrabio je skledo sa čokoladom i obrnuo je na mojo glavu. Kad ju je sasvim prolio svodom mog ćela, je brcnilj u štožer sa kornetima, da su se rasipali po tlu. Pograbio je kornet, i mu ga gušnuo u dupe. Zatim je uzimal drugog, i prisilio me, da ga pojedem. Nisam ga hotelj; zato ga je u moja usta dirnuo sa silom. Ona je zagrabio sledeči kornet, i me sa njim začelj prijetepati. Premikastio me sa njim. Kad moja glava nije više bila sasvim lijepa, pograbio je moj šank sa različitim okusima sljadoleda, i mi jih jednom za drugim mazao na ćelo. Kada sam izgljedao kao Robin Hud, opet je uzimal kornete i jih dirau na moje ćelo. Srečom baš onda došli su policajci, koji so željeli sljadoled. kada so videli, šta se zbiva, skočili su onotra in počeli lizati moje ćelo (Kako, prosim???) Kad so me sasvim polizali, uklenili su gospodina Murkusa i ga bacili u ćuzo. To je sve šta imam da kažem.

PS. Dok ne dobijem novu zalogu sljadoleda, staro prodajem po 80 tolari na kuglo.\"

Eh šment. Ta zgodba se prav zanimivo čuje. Škoda, da se je čisto nič ne spomnim. Ampak baje da je en od policajev imel s seboj nekakšno kamero za domačo rabo. Ziher za snemanje kakih porniče, kdo bi vedel. Skratka - če kdo pozna tega policista, se vsekakor priporočam za ogled tega dogodka. Če je slučajno na kameri ostal kakšen posnetek še od prej... No... Ziher se ga ne bom branil...

Aja. Policijskega nasilja ni pa nihče v nobenem zapisniku omenil?? Ko sem namreč na postaji prišel k sebi, sem ležal znotraj oblazinjene kamre, obkrožen z lastnimi iztrebki. Bruhanjem, z drugim izrazom. Pa glava me je bolela ko sam vrag. Če me takrat ni nihče pretepel, potem pa tudi ne vem. No, k sreči je nadaljnji postopek potekal brez zapletov, in pol ure pozneje sem lahko šel ven.

Zunaj pa, saj veste, vročina... Uhh, kak bi mi zdaj en sladoled pasal...