Društvo navijačev - Tifosi Club

Meni

Vsebina
Formula 1
Ferrari
Spletne igre
Tifosi Club
F1 iz papirja
Kotiček Mirana Ališiča
Slavkotov kotiček
Byrkusov kotiček

Zadnji člani

Uporabniško ime Pridružen

RaissaloRuh 10 Maj

RayleneReos 22 Apr

Pinballerlb 13 Apr

BypeBypepig 09 Apr

kisklavekab 06 Apr

ovd5g6bi 01 Apr

otx2x5la 17 Mar

haileyexnell 11 Mar

Uporabniki z največ prispevki

Uporabniško ime Prispevkov

omahens 1312

forza_ferrari 566

cevljarcek_#1 384

Klemzi 382

Schumi boy 324

byrkus 231

Undertaker 201

slavko 198

Naključni član

wealayday

Pridružen:22.3.2009
Sporočil:0

Kdo je online

Skupaj:1

Registriranih:1
Skritih:0
Gostov:0

Registrirani uporabniki: Google [Bot]

Legenda :: Administratorji, Globalni moderatorji

Dodajte povezavo

Za povezavo na našo spletno stran Društvo navijačev - Tifosi Club uporabite naslednjo HTML kodo:

Ekipa

Administratorji

GreX

Nine

omahens

Moderatorji

Ferrari Rozika

Klemzi

Nine

SaLO

Schumi boy

cevljarcek_#1

forza_ferrari

nhina

yessy

Byrkustov kotiček - štorija Silvestrovanje

Letošnje novo leto sem imel namen dočakat na identičen način kot ponavadi - doma, v krogu familije. K sreči mi tega ni bilo treba. Nekaj prijateljev me je namreč povabilo na nekakšno silvestrovanje v krogu bolj ali manj odštekanih ljudi. No, to imam seveda prav posebno rad. Sploh, kadar lahko v krogu podobnih norcev kot sem sam do konca razvijem svoj talent zajebavanja, šimfanja in seksualnih doživetij. Sploh slednje imam prav posebej rad.

Večer je bil prav živ, naše je bilo kompletno nadstropje enega od manjših blokov. Hkrati pa praktično nihče od prisotne družbe ni bil domačin. S tem menda povem vse. Vsaj tako dobri so bili, da so poskrbeli za žensko družbo, tako da niti ni bilo treba gledat istih fac kot ponavadi, da bi človeku od tega še dolgčas ratalo, in bi zazehal v novo leto. Nekako v smislu \"Srečno novo leto, stari!\" - \"Ja, karkoli.... *zeeeeeh*\" Letos temu ni bilo tako. K sreči.

Družbo je sestavljalo pet pubecov, štiri dekline, in pakunga finlandie. Vse sestavine zmešamo, in dobimo recept za - katastrofo. Jaz se že od nekdaj držim bolj proč od pijače, tako da sem se raje ozrl za kakšno deklino. Žal je bil pogled enostranski, kajti prav nobena ni kazala interesa, da bi gledala vame. Zgrožen sem opazoval, kako so punce željno pogledovale proti flašam s prozorno tekočino... Mater jim vidim, da bi jih najraje pohoblal, da bi kar cvililo od pomanjkljivega mazanja. Pa dobro, o hoblanju bom več povedal pozneje. Mogoče.

Zabava je bila vsekakor razvpita, zahvaljujoč seveda predvsem omenjeni vodki. Pravila v tistem bloku so bila prav čudaška, moram reči. Po 22. uri zahtevajo mir in tišino, pa tudi če je zunaj državni praznik, ognjemet, tsunami, pa še kaj drugega. Tišina, v glavnem. Pravila so seveda zato, da se kršijo, in tudi silvestrov večer ni bil nič kaj drugačen. Zdaj že zloglasna kišta je bila obsojena na nedotaknjenost, kajti vedno ko smo jo hoteli razdevičiti, se je pojavil tak ali drugačen osebek, ki je s klicanjem zlih duhov in Beelcebuba osebno preprečil našo dobro voljo. Včasih je za umiritev pomagal dvignjen sredinec le enkrat smo morali poseči po skrajnem sredstvu - namreč, da se sezujem, in mu pomolim onogavičeno nogo pod nos. Tega doslej še nihče ni prestal brez bega in kričanja. No, da se vrnimo k poanti. Nekdo od nas (pa ne jaz!!!) je prišel na eno prav briljantno idejo, ki je bila pravzaprav prav kriminalno bedasta: da bi namreč kišto odnesli v bližnji lokal, in jo tam v miru spili. Presneti alkohol, človeku povsem omegli razmišljanje. Kaj se je zgodilo? Potem ko je bil predlog večinsko izglasovan po principu totalitarizma (\'ta kišta je moja, jaz bom odločil, kaj bo z njo, pa rečete kaj hočete!\'), smo ta predlog z nekaj neodobravanja vendarle sprejeli. No, in takrat nekje se je začelo...

Ko je natakar opazil tisto kišto, jo je seveda po stari štajerski navadi kaj hitro hotel zaračunat - kljub temu, da smo jo prinesli s sabo!! Mi smo samo debelo gledali, kaj se on sploh gre. Ko smo mu rekli, da smo jo prinesli s sabo, je zmagoslavno dvignil drugi prst desnice in izjavil, da v tem primeru nimamo tam česa iskati, kajti lastne pijače ne smemo nositi s seboj!! Torej: ali jo plačamo, ali pa gremo ven! in to, pazite malo, brez kište, ki očitno v tem primeru postane last lokala!!! Mi smo ga samo gledali ko žaba v lešnik (™). Kaj ti se morebiti hecaš?? o ne, on je dejansko mislil resno. OK, ljudek. Daj nam pet minut časa, da se odločimo, kako in kaj. Strinjal se je, vendar z dodatkom da bo na nas gledal, kaj počnemo.

Madona, mi nimamo sreče. Kaj nam je moč storit?? Obupni položaj zahteva obupno reševalno akcijo. Dve minuti posvetovanja sta bili dovolj. Potrebna bo hitrost, dober timing in akcija v smislu najboljših komandosov. Vsi smo bili za, drugega itak ni ostalo. Kot rečeno, bilo nas je pet fantov. Imenujmo jih 1, 2, 3, 4 in Muby (torej jaz). 2 je vstal in se zanalašč (čeprav v to nekako dvomim, po padcu sodeč) spotaknil na lastni vezalki, in izpljunil \'zob\', v resnici je bilo za košček ričeta (don\'t ask...). Istočasno je padel preko mize, in jo prevrnil. Sledil je pregovor \"V zmedi je rešitev!\". 1 je zgrabil kišto in jo podal 3, ki jo je podal meni; jaz sem jo podal 4, ki je stekel na ulico. Ostali trije smo medtem pobirali 2, osupli kelnar je pa samo čudno gledal, čisto nič mu ni bilo jasno. Opravičili smo se za svoj izhod, in na koncu natakarju pomahali s sredinci. Boš ti nas v glavo je*al, ja!! Si še malo premlad za kaj takega!

O naslednjih treh urah raje ne bi. Omenil bi le, da je vsak od prisotne deveterice (5 fantov in 4 dekline, kot rečeno) prispeval svoj delež k izpraznitvi kište, in temu primerna je bila naša volja. Glede samega prehoda v novo leto pravzaprav nimam nekega spomina - vse skupaj je v neki megli pijače, kozlanja, leteče obleke, full housa v rokah, še več leteče obleke, ustnice na ljubavnem žlauhu... Sploh ne vem, kaj se je dogajalo. Šele okrog pol dveh zjutraj se začenjajo moji spomini spet jasniti.

Takrat nekje sem moral scat, in med potjo sem srečal 1 in 3. Ker mi alkoholna dekocentracija ni omogočala hoje v ravni črti, sem se slučajno zaletel vanju. Tudi onadva sta bila podobno \'zamišljena\', in sta trčila vsak v svojo stran hodnika v zid. Malo sem ju pogledal - tudi prav, sem si rekel, in šel dalje. Tisti blok je bil starejšega datuma, in je za primer požara imel pripravljeno vedro vode - ali pa je bil to preostanek ledu, ki ga je kdo od domačinov uporabil za hlajenje šampanjca. Nimam pojma. V glavnem, na hodniku je bilo vedro vode. Ko sem to opazil, sem se odločil malo pošalit na račun obeh kolegov, ki sta se z mukami hromega ježevca pobirala s tal. Dvignil sem vedro, nabral sem si švung, in pljusknil proti njima - in celo zadel, si morete mislit!! Hkrati sem pa nehote sprožil verižno reakcijo dogodkov, ki so sledili. 1 je bil nagle jeze, in je bil takorj razjarjen. Hotel se je maščevat, a vedro je bilo prazno. Torej si je moral izmislit nekaj drugega. Gledal je po hodniku, kje bi našel kaj ustreznega, da bi mi vrnil milo za žajfo. In je opazil -o groza!!- gasilsko cev... Vedel sem, da gre za prostovoljnega gasilca, in da torej ve, kako se tovrstnim rečem streže. Jasno, pograbila me je panika, in sem stekel v sobo, kjer sta bili dve punci. Saj sam nisem vedel, kako bi se izgovoril, zakaj sem prišel - a vseeno je bilo bolje kot ostati na hodniku, in kot trden mož čakat na neizbežno tuširanje z ledeno mrzlim curkom. To ni zame. Potem sem pa res raje pri puncah. Ja menda!!!

Ne morete verjet, kaj naredi alkohol iz človeka. Ko misliš, da počneš vse po zdravi pameti in s treznim razumom, narediš ponavadi ravno nekaj narobe. Tudi tokrat ni bilo nič drugače. Medtem ko sem bil jaz v sobi presenetljivo deležen toplega (in vlažnega ) sprejema, je šlo na hodniku vse narobe. Oni talent je namreč NAJPREJ odprl vodo, in šele POTEM začel odmotavat cev. Kaj je sledilo, je menda jasno. Tista cev se mu je kot kača spodvila iz rok, in začela opletat po celem hodnika - ob čemer ga je seveda prav temeljito zmočilo. In verjetno streznilo, ampak v ta mit ne verjamem. Logika je v glavnem spet odpovedala. Namesto da bi enostavno zaprl vodo, je panično razmišljal o tem, kako bi se rešil tega vraga od žlauha. Tekal je od vrat do vrat, in preskušal, če so odprta. Pojma nimam, zakaj, verjetno je hotel cev kar skozi okno napeljat. No, in potem si lahko mislite, kaj se je zgodilo...

Če si slučajno ne morete mislit, vam bom jaz povedal. Ob pogledu na tisti dve punci mi je vsa kri (z alkoholom vred) stopila v tiča, in videl nisem nič drugega kot dve rožici, ki vabljivo kličeta po čebelici. Jasno, pozabil sem zaklenit vrata... Dovolj povem??! Ko sem bil torej pripravljen na ljubezen v troje (ja, prvič v življenju!!!), bil sem že nag, z nataknjenim natičohom, slečenima puncama in vsem podobnim, je ovi gasilski genij odprl vrata... Jaz sem pogledal še bolj debelo kot on (čeprav sploh ne vem, kako je kaj takega SPLOH bilo mogoče!!!), in v tem trenutku sem vedel, da bo še veselo. 1 je bil še vedno bolj pijan kot ne, in namesto da bi se prepustil užitkom s puncama, je razmišljal samo o maščevanju. Pa če on ni tele, potem ni noben. Stekel je po tisto cev, in jo napeljal direkt v sobo... Punci sta že prej zbežali (menda celo nagi, o tem nisem ziher ), in jaz sem pač ostal sam v sobi. Nag, in s tičom v roki. In s ponorelo gasilsko cevjo pred vrati. Javknil sem v pričakovanju najhujšega - in imel sem prav. Tisti curek je bušnil direkt v moj torzo, in me nokautiral. Ko sem le vstal, sem zgrabnil tisto cev, in začel po hodniku lovit 1, ki je medtem zbežal v svojo sobo. Pijan kot sem bil, sem zgrešil prava vrata. Odprl sem jih, kljub temu da so bila zaklenjena (!!), in poškropil stanovalce - ki pa ni bil nihče od znanih... Ko sem to ugotovil, sem zgrabil rjuho, ki je kot edina stvar ostala na postelji (tista dva, ki sta jo zasedala, je voda vrgla na tla), jo kot kaki rimski senator ogrnil okrog sebe, in veličastno, kot kak Gajus Mubius Murkus dvignil desnico, in rekel \"Občana! Nikar se ne pustita motit...\"

Edino srečo imam v tem, da tista dva nista bila agresivna, in da sta že od prej poznala dva od peterice fantov, ki smo bili skupaj. Tako da do zamere ni prišlo. Uff, še je sreča na tem svetu...

In kaj je bilo s tistima dvema puncama?? Zbežali sta v našo skupno sobo, vendar sta bili preveč šokirani, da bi še želeli imeti kaj z mano... Jebesh tako.

Če torej potegnemo črto. Spil sem skoraj celo flašo vodke, SKORAJ sem seksal z dvema puncama (prekleto vedro vode, kdo si ga je zmislil!!), in bil sem deležen prebujajočega curka z mrzlo vodo. In to naj bo človeku prijazen prihod v novo leto??! Aha, pa po mojem tudi...

Zdaj sem razjarjen, in ne morem trezno razmišljat. Upam da bo enkrat proti večeru kako drugače. Mogoče bom vmes ugotovil, da se mi je v GSM aparatu pojavila kaka nova cifra - čeprav je to zgolj pobožna želja. No, mogoče bo pa za naslednje silvestrovanje več sreče!! Počakati bo treba še 365 dni. Dobro, da leto 2005 ni prestopno...