Društvo navijačev - Tifosi Club

Meni

Vsebina
Formula 1
Ferrari
Spletne igre
Tifosi Club
F1 iz papirja
Kotiček Mirana Ališiča
Slavkotov kotiček
Byrkusov kotiček

Zadnji člani

Uporabniško ime Pridružen

RaissaloRuh 10 Maj

RayleneReos 22 Apr

Pinballerlb 13 Apr

BypeBypepig 09 Apr

kisklavekab 06 Apr

ovd5g6bi 01 Apr

otx2x5la 17 Mar

haileyexnell 11 Mar

Uporabniki z največ prispevki

Uporabniško ime Prispevkov

omahens 1312

forza_ferrari 566

cevljarcek_#1 384

Klemzi 382

Schumi boy 324

byrkus 231

Undertaker 201

slavko 198

Naključni član

Nine

Pridružen:12.3.2009
Sporočil:5

Kdo je online

Skupaj:2

Registriranih:1
Skritih:0
Gostov:1

Registrirani uporabniki: Google [Bot]

Legenda :: Administratorji, Globalni moderatorji

Dodajte povezavo

Za povezavo na našo spletno stran Društvo navijačev - Tifosi Club uporabite naslednjo HTML kodo:

Ekipa

Administratorji

GreX

Nine

omahens

Moderatorji

Ferrari Rozika

Klemzi

Nine

SaLO

Schumi boy

cevljarcek_#1

forza_ferrari

nhina

yessy

Byrkustov kotiček - štorija Policaj

Moje iskanje dela še kar naprej ne rojeva nekih sadov. Dnevi so še vedno enako dolgi, počutje je vedno bolj tečno, drkam pa toliko, da se mi desna roka že kar nagonsko trese. To ni zdravo, veste. Bom nadaljeval raje z levo, da bom zgledal bolj simetrično. Pa OK, to je samo tako za mimogrede. Dejstvo ostaja... Nekaj si moram zmislit, da bom dobil nekaj denarja. Pa magari bo treba zato na sredi križišča stat, in promet usmerjat.

Hmm...

Jaz se sicer s tem ne hvalim, ampak moj brat je policaj. Zdaj menda razumete, zakaj se s tem nočem hvalit, ampak to vseeno omenjam. Tako da je to še en pokazatelj več, da je neumnost očitno dedna. Kot rečeno, pustimo to, ne igra neke posebne vloge tokrat. Je pa dejstvo, da on kljub svoji uniformi zbuja strah in trepet, pa še plačan je za to. Lepa reč. Jaz vzbujam strah in trepet, kakor hitro odprem gobec, uniforma niti ni potrebna. Se pravi, jaz in uniforma - hehe, morilska kombinacija. Moram ga vprašat, če mi jo kdaj posodi. Čeprav, raje ne. Je manjši in širši od mene, in bi jaz v njej zgledal kot kaki skejter. Kar ni priporočljivo, glede na to da doživljam orgazme ob zvokih atomskih harmonikark (ok, manjši popravek... orgazme doživljam ob pogledu nanje ob ugašenem zvoku, pa nima veze). Tako da... Bom se jaz malo modificiral. Saj to ni tak težko. Potem se bom pa postavil v eno križišče, in začel kasirat.

Na koncu sem vendarle vzel bratovo uniformo. Ne me zatožit.

Oborožen s sekiro sem se napotil do najbližjega semaforiziranega križišča. Zakaj s sekiro, se morebiti sprašujete. Hehe, to je del mojega infernaličnega načrta. Najprej je treba semafor nekak ugasnit, da se začne promet odvijat po prometnih znakih. In ker nisem električar, bom uporabil boljšo, a kljub temu nadvse učinkovito rešitev. S sekiro bom kable presekal. Sicer bi lahko igral indijanca in tisto sekiro metal namesto tomahawka v semafor, samo bi še lahko koga usodno poškodoval. Sedenje v zaporu pa mi nekak ni med življenjskimi cilji. Vsaj ne namenskimi. Skratka... Kje je zdaj kdo? Aha, tukaj prihaja en rahlo zapečeni s krtijo™. Stegnem roko, in... hehe, kaj dela moč. Človek se ustavlja. Hmm... In kaj naj zdaj rečem? Nekaj inteligentnega si moram zmislit... Pa da ne bo zvenelo preveč flosk... floks... Preveč običajno, no. In sem izrekel legendarno \"Prometno in vozniško, prosim!\" No, lepa reč... Pa sem res ko pravi policaj. Da vidimo, kje te lahko haklamo... Tablice imaš gori, tehnična še ni potekla, luči ti svetijo, privezan si tudi... Gume imajo videt dovolj profila... Mah, daj spelji se mi, gamad zaražena. Nočem te videt. Če boš še malo dalje stal, ti bom dal kazen.

Da vidim, če bo zdaj kaj več sreče. Avtobus s turškimi tablicami, hehe. To bi znalo bit prav veselo. Pomaham z roko, in... Odskočim v zadnjem hipu. Cepec turški me je skoraj povozil, in potem odpeljal dalje, kot da me sploh ni. Halo, centrala!! Aja... Nimam radia. Šment.

Da vidimo, če gre v tretje rado. Aha, nekaj že slišim... Visokofrekvenčno gremnje manj kot meter od tal... Kot da bi se concorde pripravljal k vzletu. Aha, tota bo. Športni dvosed z defektnim auspuhom, ne pa concorde. In posadka tega nesojenega aviona? Hja, le kaj... Bedasto režeči se kvazi seksi palček s sončnimi očali na frisu, poleg njega pa naravno šajnajoča se blondinka. V oči mi je padla njena umetna trepalnica - na njeni faci je bilo to videt še najbolj naravno, da nižje od brade niti ne gremo. Tega bomo pa haklali, če že ne za kaj drugega, zaradi hrupa. Lej ga, trotla... Še ustavil se ni, pa mi že kreditno kartico skozi okno moli!! Hmm... Tu bo neka druga finta... Če ga haklam, bo s svojo sijočo faco samo kreditno kartico dal, rekel \'obdrži drobiž\' ali kaj podobnega, in potem spet veselo dirjajoč drvel dalje z rahlo povečani mtičem, češ \'meni pa noben policaj nič ne more\'. Jaz bi se pa osmešil. Ni to to. Nekaj drugega si moram zmislit. :twisted:

Naslonil sem se na voznikova vrata, in kar mimo onega beckhama™ za volanom ogovoril sopotnico: \"Oooo, lej no, koga jaz tu vidim!! A tisto za nocoj še velja?\" Oni plojhar je v trenutku izgubil svoj nasmešek, in ospulo pogledal svojo sopotnico, ki ji kajpak tudi nič ni bilo jasno. \"Ja ja, kaj se zdaj fino delaš... Saj vsi vemo, kako to gre. 25 jurjev za pol urce, pa je ob koncu dneva dovolj za krzneni mantl, pa še ti ostane za kako malenkost..:\" Ženšče je vame buljilo v natupiranimi žnabli, in ni mogla reči besede (sumim da zaradi liftinga na njenem licu), prav tako okamenel je bil tudi voznik. \"Že prav, že prav... Saj razumem, da te biznis priganja... Pravzaprav sem prav navdušen, da si uspela najt tako stranko, ki ima športni avto... Mogoče ti bo še kaki dodatek dal.\" Iz avta je bilo še vedno vse tiho, še dihat sta pozabila od panike. \"Torej... Če velja ob osmih zvečer, te bom malo prej še poklical... Pa obleci si spet tisto kao perilo, kjer so joški zunaj, vse ostalo pa je pajčevina!\" Vozniku pa stisnil roko, in mu rekel \"Saj nimam srca, da bi ti dal kazen... Ti jo samo dobro obedalj, da bova oba imela kaj od trega!\" In mu dal znak, da lahko pelje dalje. Verjamete ali ne, prav počasi je odpeljal...

Resnično vam povem. Tako se nisem smejal vse od takrat, ko je moj znanec polizal rumeni sneg.

Sicer pa je tale zgodba imela dokaj klavrn zaključek. V tistem kombiju, ki sem ga štopal tik zatem, sta sedela dva policista v civilu... Noč sem preživel na njihovem centru za zlorabljene ljudi, uradno pa so me \'zadržali do iztreznitve\'. Mislim, no. Vse kar je prav. In to rečejo ravno danes, ko res nisem nit kapljice spil...