Društvo navijačev - Tifosi Club

Meni

Vsebina
Formula 1
Ferrari
Spletne igre
Tifosi Club
F1 iz papirja
Kotiček Mirana Ališiča
Slavkotov kotiček
Byrkusov kotiček

Zadnji člani

Uporabniško ime Pridružen

RaissaloRuh 10 Maj

RayleneReos 22 Apr

Pinballerlb 13 Apr

BypeBypepig 09 Apr

kisklavekab 06 Apr

ovd5g6bi 01 Apr

otx2x5la 17 Mar

haileyexnell 11 Mar

Uporabniki z največ prispevki

Uporabniško ime Prispevkov

omahens 1312

forza_ferrari 566

cevljarcek_#1 384

Klemzi 382

Schumi boy 324

byrkus 231

Undertaker 201

slavko 198

Naključni član

anzesteiner

Pridružen:18.7.2009
Sporočil:0

Kdo je online

Skupaj:2

Registriranih:1
Skritih:0
Gostov:1

Registrirani uporabniki: Google [Bot]

Legenda :: Administratorji, Globalni moderatorji

Dodajte povezavo

Za povezavo na našo spletno stran Društvo navijačev - Tifosi Club uporabite naslednjo HTML kodo:

Ekipa

Administratorji

GreX

Nine

omahens

Moderatorji

Ferrari Rozika

Klemzi

Nine

SaLO

Schumi boy

cevljarcek_#1

forza_ferrari

nhina

yessy

Byrkustov kotiček - štorija Mularija

Že navsezgodaj so mi pokvarili dan. Zjutraj sem po radiu slišal, da tisti, ki seksa vsak dan, živi osem let dalje od tistega, ki tega ne počne. Mater sem bil divji, še tu mi bojo leta proč vzeli. Kar v gatah sem šel iz bajte, in se sredi ceste zadrl "Za koliko let so me ogoljufali??" in takoj zatem stekel nazaj v bajto, kajti šofer tovornjaka, ki je posipal ceste, ni imel posluha za tihožitje človeka z mrazom, in me je skoraj zasipal s tisto kugo od šodra. Pa še mrzlo je bilo zunaj, da sem na poti nazaj skliznil na kosu leda (hja, plastični sandal pač nima zavidiljivega količnika trenja...) in naredil salto nazaj z bolečim pristankom na delu telesa, kjer hrbet izgubi svoje častitljivo ime. Če sem bil prej togi od mraza, sem bil zdaj prav polomljen. Lepa reč. Dan se je očitno začel prav katastrofalno, le kaj me bo še doletelo.

(Le zakaj se moram te zadeve spraševat, da se mi potem VEDNO kaj zgodi... Nikdar me ne bo izučilo...)

Ko sem se z avtom... popravek, citroenom, peljal v službo, sem se umaknil luži plundre, in posledično zapeljal v nasprotno lužo plundre. Bil sem prav navdušen nad dejstvom, da BX še dovolj dobro dihta, da sem ostal na suhem. Malo manj paje bila navdušena mularija, ki se je po spletu okoliščin znašla ravno tam, kamor je plundra udarila v velikem valu, kot tsunami je zgledala. Froci so ratali ko snežaki, da sem že mislil avto ustavit in jih slikat. Pa še korenček bi jim na glavo zataknil, če bi imel poleg kakega. Kako bi sploh lahko pozabil na takšen detajl. Pa sem si mislil... Eh, bojo že preživeli, pa še mudi se mi. In sem čiste vesti peljal dalje.

Nakar so prišli povračilni ukrepi...

Ko sem popoldne prišel domov, sem v garaži našel s toplo vodo napolnjene vodne puške. Le kaj bi naj to bilo... Čigavo je tole?? Pojavi se pet frocov, ki so lepo prosili, če jim lahko dam omenjene puške nazaj, ker jim jih je moj sosed zarubil, ko so mu grozili, ko je nič hudega sludeč okrog hiše lutal. On itak dostikrat okrog hiše luta, samo doslej se mu še ni dogajalo, da bi z vsakim korakom stopil na nov kos leda, ki ge še par sekund nazaj ni bilo. Posledično je človek plesal breakdance, in šele ko se je vrnil z drsalkami, je bilo za mulce heca konec. Zgrabil jim je tiste puške, jih vrgel čez ograo direkt skozi odprto okno moje garaže (moral bi jo večkrat zapirat...), in rekel, naj počakajo, da pridem domov, da jim jih vrnem. Mali so bili prav vzhičeni, ko sem jim dal hladno orožje nazaj. Manj vzhičeni pa so postali, ko so zapazili Corpus Delicti v obliki temno belega BX... Tistega, ki jih je zjutraj prav nemarno preobrazil v Jetije. Nekako se mi je zdelo, da se to ne bo prav dobro končalo.

Naslednjega jutra sem šel iz bajte... Pomota, hotel sem priti iz bajte. Ko sem odklenil vrata, se kljuka enostavno ni hotela podat. Čudno, pa ne da je zmrznila?? Probal sem še nekajkrat - pa ne premaknem je niti za milimeter!! OK, načrt B. Gremo iz hiše skozi balkon. Lažje reči kot storiti. Potem ko je preko noči vse zmrznilo, jaz pa tudi ne sodim med najbolj spretne osebke tega planeta, mi je roka skliznila na ograji, in kot batman z napako sem telebnil na tla meter in pol pod sabo. Verjetno sem zgledal ko padli angel, vsaj luknja v zemlji je imela ustrezno silhueto, sigurno sem pa bil usran ko Trol. Pa ni bilo cajta za preoblačenje, kar tak sem se spravil v BX, in pravac na cesto. Naredil sem točno 20 metrov, ko je avto začel crkavat. Pa ne da nimam bencina? O pač, imam ga. Iz auspuha so se slišali prav sumljivi zvoki, kot da bi imel wartburga, ne pa neko kvazi francosko limuzino. Nakar je motor dokončno obmolknil. Ugotovil sem, da pač tistega dne ne bom prišel v službo. Klical sem na firmo, in po enih par krepkih preko telefona sem se pač odločil koristit dopust. Itak si moram malo spočit. Avto sem porinil do garaže, ker pa je bila tudi dovozna pot zmrznjena ko špegl (pa še mali naklon je proti hiši), ga nisem folgal ustavit, in avto je doživel bližnje srečanje z vogalom bajte. Super, samo to mi še fali. Gremo v bajto. Aja, točno. Ne morem noter. Lahko pa vsaj pogledam, zakaj kljuka ne gre odpret.

Skoraj me je kap, ko sem videl prizor. Kljuka se je nahajala v eni sami ogromni ledeni kepi... Le kako je prišlo to gor? Dokaj enostavno, pravzaprav. Ko je mularija dobila tiste vodne puške nazaj (pa še voda v njih je bila malo topla, imam pač toplo garažo, v kolikor ne pozabim odprtega okna v njej), se imeli strelske vaje v kljuko mojih vhodnih vrat. Zgleda da so bili presneto uspešni, kajti tu skozi zdaj še Humar ne bi prišel. Vzel sem hamer in dleto - aha, boš ja. Treba bo ukrenit bolj drastično zadevo. Šel sem k sosedu, in si sposodil gorilec, kakršnega uporabljajo za polaganje izolacij.

Prizor je moral bit prav legendaren. Lastnik bajte ima v roki brener, in z dvema metra dolgim plamenom kuri lastna vhodna vrata, medtem ko je sam usran ko svinja. Ne samo mularija, še sosed se mi je smejal. Še policija je prišla... Zgleda da je ena od lokalnih babnic, ki je pozabila prestavit uro in je zaradi tega v cerkev prišla ob koncu maše namesto ob začetku, in ki je itak že po naravi en tečni hudič, poklicala policijo, da v grabi™ razgrajajo vandali, in da je en zamaskiran v hudega moža (le kje je to idejo dobila? mislim, da sem zamaskiran) na vsak način hotel prit v eno od hiš. Verjetno je Parkelj, je še dodala ob prijavi. Tako so mi vsaj policaji rekli. Ko sem jim vendarle uspel dokazat, da sem v resnici povsem spodobno človeško bitje (ni mi bilo lahko, kajti vsi dokazi v korist te izjavi so bili konec koncev zabarikadirani v lastni bajti, v katero sem vdiral), so poslikali dokazni material (sumim, da se bo tole v roku par tednov pojavilo kje na netu...), meni pa zaželeli lepo zimo. Mater vam vidim, uniformiranci prismuknjeni, ko smejoči gestapo ste. Pa OK. Naj vam bo, ko imam že itak slabi dan.

Lokalni mehanik pa je ugotovil vzrok težabv. Po štiri urah je vendarle pogledal v auspuh, in notri našel - purpeno. Ki je bila tako lepo zapečena notri, da je živ bog več ne spravi ven. Za silo je skozi zvrtal tri luknje (skozi peno, mislim), da se bom lahko za silo vozil naokoli, avto pa je spuščal take štime kot da imam samega vraga notri. Nakar mi je nekaj dni pozneje enostavno - odpadel. Evo, pa bo treba še novi auspuh nabavit... Presneta mularija. Pa se ji bom že maščeval...

Enkrat... Ko bom našel ustrezni način...