Društvo navijačev - Tifosi Club

Meni

Vsebina
Formula 1
Ferrari
Spletne igre
Tifosi Club
F1 iz papirja
Kotiček Mirana Ališiča
Slavkotov kotiček
Byrkusov kotiček

Zadnji člani

Uporabniško ime Pridružen

RaissaloRuh 10 Maj

RayleneReos 22 Apr

Pinballerlb 13 Apr

BypeBypepig 09 Apr

kisklavekab 06 Apr

ovd5g6bi 01 Apr

otx2x5la 17 Mar

haileyexnell 11 Mar

Uporabniki z največ prispevki

Uporabniško ime Prispevkov

omahens 1312

forza_ferrari 566

cevljarcek_#1 384

Klemzi 382

Schumi boy 324

byrkus 231

Undertaker 201

slavko 198

Naključni član

CompuWizzy

Pridružen:19.12.2006
Sporočil:0

Kdo je online

Skupaj:1

Registriranih:1
Skritih:0
Gostov:0

Registrirani uporabniki: Google [Bot]

Legenda :: Administratorji, Globalni moderatorji

Dodajte povezavo

Za povezavo na našo spletno stran Društvo navijačev - Tifosi Club uporabite naslednjo HTML kodo:

Ekipa

Administratorji

GreX

Nine

omahens

Moderatorji

Ferrari Rozika

Klemzi

Nine

SaLO

Schumi boy

cevljarcek_#1

forza_ferrari

nhina

yessy

Byrkustov kotiček - štorija Moja zgodba

Priznam, da imam rad knjižnice. Ko nima človek česa počet, vzame v roko knjigo, katere doma sigurno nima, in se začne izobraževat. Tako ali drugače. Jaz recimo imam rad velike, debele knjige. Področje načeloma ne igra vloge, v končni fazi je lahko tudi Avto Atlas. Važno je le, da je čim večji format, in da ima ogromno strani.
In zakaj je to dobro, se bo kdo vprašal. Enostavno, pravzaprav, Ko nosim tiste bukve sem in tja, me opazijo VSI. Vključno s ciljno populacijo, to so kajpak študentke. No, pa smo tam. Vse skupaj je fasada za iskanje mesa. Kar sicer v osnovi ne pomeni nujno, da sem plitek, ampak le, da imam čisto svoje taktike. Ki sadov kajpak ne obrodijo nikoli in nikdar. Končni rezultat je temu primerno vedno enak – ker se mi knjig ne ljubi nosit nazaj, jih pač vmes malo prelistam. In ni vrag, da vmes ne najdem česa zanimivega. Na kar zadevo berem in berem, požiram besede, stavke, strani, poglavja – in kot bi mignil, se zunaj mrači, moja glava pa je polna takih ali drugačnih neumnosti, katerih po vsej verjetnosti tako ali tako ne bom potreboval nikdar v življenju. In stranski produkt? Človek postane t.i. »živa enciklopedija«. Ne priporočam. Res ne.
Pa veste, zakaj ne? Prišel sem tako daleč, da lahko abecedo recitiram od zadaj naprej brez napake, da lahko iz glave povem zmagovalca katerekoli dirke za svetovno prvenstvo –preskušat me ni treba- in mogoče bi celo znal vedet, koliko izhodov ima neki stadion sredi Južne Koreje. Po drugi strani pa nimam blage veze, kako pristopit do ženske, in ji poetično razložit, da je ravno ona tista, ki je vredna moje pozornosti (in semena, op.p.), brez da bi ob tem tvegal modro oko. Kar bi znal bit tudi bistveni razlog moje dioptrije – udarci na vedno isto mesto povzročajo stranske produkte. Leč pa iz principa ne nosim, ker bi znale biti v prej omenjenih primerih presneto nevarne zadeve. Bom pač vztrajal pri očalih, pa kaj. Važno da sem vsaj nor, če že lep nisem.
Tako da… Če slučajno kdo ve, kako navezati stik z žensko, brez da bi stavek začel z »Jaz pa vem, zakaj ti majica med brado in popkom tako štrli!«, kar na dan z besedo. Zadnje čase sem obupan (zlobneži bi rekli tudi obupen), in kot tak sem pripravljen sprejet marsikateri predlog. V kolikor seveda ti predlogi ne vključujejo oblačenja v drage obleke. Zadnje, kar mi namreč manjka, je, da bi hotel izgledat kot Brad Pitt, v bistvu bi pa bil izrezan Žiga Colja… Ta misel ni športna, in se ji že vnaprej odpovedujem.
Mogoče se bo kdo vprašal, kar je bila najbolj nora zadeva, kar sem jih kdaj naredil. Na to vprašanje bi lahko sicer modro molčal, sicer pa je resnica taka: NOBENA, ampak res NOBENA stvar, ki vključuje stari pecikl, liter vina in vrečo pasje hrane, ne more bit normalna. Več pa ne povem, da se mi ne bo potem cela Slovenija smejala. Tako da vidite, če že kaj drugega ne, vsaj za dobro voljo znam vzorno poskrbet. In kdo ima potem na koncu od vsega skupaj najmanj? Jaz osebno. Hvala lepa po takem.
Kaj pa, če je vse res?? I\'m doomed…