Društvo navijačev - Tifosi Club

Meni

Vsebina
Formula 1
Ferrari
Spletne igre
Tifosi Club
F1 iz papirja
Kotiček Mirana Ališiča
Slavkotov kotiček
Byrkusov kotiček

Zadnji člani

Uporabniško ime Pridružen

RaissaloRuh 10 Maj

RayleneReos 22 Apr

Pinballerlb 13 Apr

BypeBypepig 09 Apr

kisklavekab 06 Apr

ovd5g6bi 01 Apr

otx2x5la 17 Mar

haileyexnell 11 Mar

Uporabniki z največ prispevki

Uporabniško ime Prispevkov

omahens 1312

forza_ferrari 566

cevljarcek_#1 384

Klemzi 382

Schumi boy 324

byrkus 231

Undertaker 201

slavko 198

Naključni član

5er81

Pridružen:27.7.2009
Sporočil:0

Kdo je online

Skupaj:1

Registriranih:1
Skritih:0
Gostov:0

Registrirani uporabniki: Google [Bot]

Legenda :: Administratorji, Globalni moderatorji

Dodajte povezavo

Za povezavo na našo spletno stran Društvo navijačev - Tifosi Club uporabite naslednjo HTML kodo:

Ekipa

Administratorji

GreX

Nine

omahens

Moderatorji

Ferrari Rozika

Klemzi

Nine

SaLO

Schumi boy

cevljarcek_#1

forza_ferrari

nhina

yessy

Byrkustov kotiček - štorija Kako je Muby Murkus dobil sina

Namesto uvoda: Da ne bi slučajno videl koga, ki bi naslov tega besedila resno jemal!

Poletje je končno prišlo v nape kraje. Saj je bil že skrajni čas, začetek junija je tukaj, zunaj pa deset stopinj. Kot da bi bili kaki finci brez savne. Človek si ne more kaj, da si ne bi pograbil naslanjača, ga posadil nekje blizu vrta, se zleknil nanj in mirno počival ter v spanju delal globoke analize svojega življenja. Oziroma tistega, o čemer vseskozi sanja. In sem pač sanjal o običajnih zadevah. Rajski otoki... tropsko podnebje... dvonogi angeli, oblečeni v najslabšem primeru v minimalne bikinke... kaki osvežilni rumčič v kozarcu... Ahhhh... Ni ga lepšega. Vsaj sanje naj ostanejo človeku, če je že sicer en kmetavz.

Iz prijetnih sanj me je precej neprijazno zbudil poštar. Kot običajno sem mu hotel vreči copate, a tokrat ni bilo v bližini psa, da bi mi jih prinesel nazaj. Torej sem se bil prisiljen vzdržat. \"Kaj bi rad??!\" sem vprašal z najbolj neprijaznimglasom, kar jih premorem. \"Nekaj imaš za podpisat... Nekaj od sodišča...\" Dobro, da sem ležal, kajti teh besed nikdar nimam preveč rad. \"Ka-ka-ka-kako? So-so-sodišča?? Le kaj imam jaz veze s so-so-sodišči?\" Na hitro sem podpisal tisti kos papirja, in s tresočo roko vzel v roko mapo ne preveč obetavnega videza - rumeno, z žigom \'Osebno!\'. O fino. Kaj sem spet naredil?? Tisto kazen za vlom v sosedovo garažo, kjer se je nahajal moped, sem že zdavnaj odsedel, plačevat se mi ni dalo - itak nisem imel s čim. Da bi pa kdaj naredil kaj drugega, v najboljšem primeru se na kaj takega ne bib mogel spomniti. Ne v tem trenutku. Najbolje, da pač preberem, kaj bi sploh radi od mene.

Resnično resnično povem vam - bolj kot sem bral, bolj bedasto se mi je zdelo vse skupaj. \"Pozdravljeni! Prosimo vas, da se udeležite pogovora glede prihodnosti vašega sina...\" Zdaj pa čakaj malo. Kakega sina, bog jih nima rad???! Kje ste sploh kdaj videli, da bi imel kakšno punco? In od kod potemtakem nekakšen SIN???! Če je meni biologija kaj znana, mora biti za nastanek novega človeškega življenja izpolnjen osnovni pogoj - ženska in moška spolna celica, ali karkoli. Hja, s tem, da svojih celic nisem kar tako v prazno porabljal. Pa kaj je zdaj to, a se mogoče kdo iz mene butla norca dela???? Aha, tu spodaj je telefonska cifra. Bomo poklicali, da bom sploh videl, pri čem sem, ali če so mogoče zgrešili naslov. In bi morala pošta dobiti nekoga drugega z imenom Muby Murkus. Hmm... Bolj mala možnost je to, če sploh. Nič, bomo poklicali.

Odvetnica na drugi strani linije je bila na moje presenečnej dokaj človeška, a vendarle, konec koncev je bila še vedno pravnica. Kolikor sem iz njenih strokovno podkovanih in meni povsem nerazumljivih izrazov uspel razbrati, se je torej tale novopečena mati odločila zanositi preko nekakšne kemijske posode, epruvete menda. kak gre to, me ne sprašujte, prvič čujem za kaj takega. Niti me ne zanima, kako vse to skupaj zgleda, najverjetneje ji tisto epruveto porinejo tja notri in malo stresejo. Kakorkoli že - ženska je jasno tričetrt leta pozneje povrgla, in zdaj, po dobrih dveh letih, je začela vztrajno iskati darovalca moškega semena, kajti njen sin nekako ni zadoščal kriterijem, ki jih je sama postavila. Z drugimi besedami - kazal je določene znake bedavosti, za higieno se ni kaj preveč brigal, najraje je sedel na kahli in izločal dnevne obroke ob glasnem igranju na prdolo. Pa še velik koničast nos je imel, medtem ko je mati izrecmo zahtevala seme izobraženega moškega idealne postave in lepega nasmeha. Pa čakaj zdaj ti malo, pa kako seme?? Saj nisem rastlina! Aja... A tistemu se reče seme???! No, lepa reč. Človek vsak dan kaj novega izve.

OK. Na stvari je bilo takole, da sem nujno potreboval denar za... pač za eno bedarijo. In sem si mislil - poglej, Muby - cele dneve samo poležavaš in drkaš poleg. Zakaj ne bi iz tega potegnil kakega tolarja?? Ob misli na to sem moral najprej malo podrgnit svojo kito, nekaj ur pozneje pa sem se odpravil proti bolnici, kjer baje tovrstno početje celo dobro plačajo. Bo kar držalo - za pet minut \'dela\' sem dobil toliko denarja, kot prej v celem mesecu skupaj. Vse skupaj me je tako zabavalo, da sem hodil tja celi mesec vsak dan po dvakrat. Saj bi še dalj, ampak sem imel na koncu tiča vinsko rdečega od samega drgnjenja, to več ni bilo preveč zdravo videt. Na koncu sem že imel svoj celoten predal v kartoteki, sploh več niso vedeli, kam bi vse tiste lončke ali kozarčke, kaj pač, zlagali. Baje so jih nekaj peljali v predelovalnico mleka, in je iz njih nastal polnomastni jogurt. No, kakorkoli že - ko je pač ta ženska prišla po \'seme\', je pač očitno nastala zmeda, in so ji poturili prvi lonček, ki jim je prišel pod roke, in ob tem potihem upali na najbojše. No, očitno se ni vse izšlo po željah.

Takole je bilo torej na stvari. Zdaj je bilo treba še prit na tisti sestanek. Mene je predvsem zanimalo, kakšna je sploh tale ženska, ki si očitno nikakor ne more dobiti enega orenk dedca, ki bi jo nategnil, da bi ji kar žvižgalo, ampak se mora zanašati na medicinske postopke, ob tem vsem skupaj soli pamet glede darovalca, in na koncu ji še končni rezultat ni pogodu. Mater ej, če bi to bila moja žena, se ne bi nikdar poročil z njo. Po prvem seksu bi dobila po lapah, in adijo mare.

Ko sem tisto babo prvič videl - povem vam, ljudje. Resnično sem bil vesel, da do oploditve NI prišlo na naravni način. Pa to ni baba, to je... Ne vem no, teta Pehta verjetno nikdar ni bila tako grda. Oblečena je bila v črnino, kot bi ji crknilo pol žlahte, iz nosa ji je tekel slap Savica (jasno, v dveh tokih, skozi vsako nosnico en), njena štima je pa še najbolj spominjala na starega trabanta, ki ima preveč kakovostno mešanico. Na mizo je ponila nekaj slik njenega \'ubogega otroka, ki je samo zaradi mene takšen, kakršen je!\' Pogledal sem tisto sliko - no ja, lepi glih ni, je pa zato vsaj moj! Nekako sem jo vprašal, kako mu je dala ime, pa je nekaj zajamrala, da si še nekako ni izmislila dovolj dostojanstvenega imena zanj. mene je skoraj vrglo - froc je star dve leti, pa še nima imena??? Ja kako ga pa potemtakem doma sploh kliče? \"Bajs!\" Ja super ne, da bi jo najraje po lapah. Nekako sem zadržal svojo jezo, čeprav mi jasno ni preveč povšeči, da neka samovšečna baba mojega lastnega sina kliče po imenu Bajs. Bom jaz njo začel klicat Kislo Zelje, da vidim, če ji bo prav!! Njej bi mogoče celo bilo, kdo pa ve, saj tudi v resnici tako izgleda. Da o njenem vonju niti ne govorim.

Po treh urah kričanja, groženj in enega modrega očesa -takoj si ga pokrijem z ledom, samo da domov pridem- smo prišli do zaključka. Jaz bom moral za otroka plačevati polovico svojega zaslužka, imel bom pravico otroku dati ime, to je pa tudi vse. Mogoče ga bom lahko videl enkrat, ko bo postal polnoleten. Daj marš, kdo sploh hoče tako grdobo gledat! Pa njen otrok tudi ni preveč lep, ne. Mislim, da se bom temu kar nekako odpovedal. Torej, oba pogoja sem z veseljem sprejel. Zaslužim itak nič, tako da lahko zaradi mene baba dobi VSE, kar imam. Torej - nič. Vstal sem in se zahvalil za sodelovanje. Počasi sem odpiral vrata, in ko sem bil že skoraj skozi, sem zaslišal \"Kako bo pa otroku ime???\" Skozi zapirajoča vrata sem zavpil \"Veste kaj, kar Sinus naj bo!\" In sem zapustil prostor. Baba pa je vsa vzhičena zavpila, kako bo zdaj lepo, ko ima sina z imenom Sinus Troglav...

Zdaj pa oprostite, grem se napit. Jaz bom drugi dan trezen, medtem ko bo baba še vedno grda ko sam satan. Upam, da je ne bom videl nikdar več. Pa moj sin gor ali dol.