Društvo navijačev - Tifosi Club

Meni

Vsebina
Formula 1
Ferrari
Spletne igre
Tifosi Club
F1 iz papirja
Kotiček Mirana Ališiča
Slavkotov kotiček
Byrkusov kotiček

Zadnji člani

Uporabniško ime Pridružen

RaissaloRuh 10 Maj

RayleneReos 22 Apr

Pinballerlb 13 Apr

BypeBypepig 09 Apr

kisklavekab 06 Apr

ovd5g6bi 01 Apr

otx2x5la 17 Mar

haileyexnell 11 Mar

Uporabniki z največ prispevki

Uporabniško ime Prispevkov

omahens 1312

forza_ferrari 566

cevljarcek_#1 384

Klemzi 382

Schumi boy 324

byrkus 231

Undertaker 201

slavko 198

Naključni član

doda

Pridružen:25.7.2007
Sporočil:0

Kdo je online

Skupaj:1

Registriranih:1
Skritih:0
Gostov:0

Registrirani uporabniki: Google [Bot]

Legenda :: Administratorji, Globalni moderatorji

Dodajte povezavo

Za povezavo na našo spletno stran Društvo navijačev - Tifosi Club uporabite naslednjo HTML kodo:

Ekipa

Administratorji

GreX

Nine

omahens

Moderatorji

Ferrari Rozika

Klemzi

Nine

SaLO

Schumi boy

cevljarcek_#1

forza_ferrari

nhina

yessy

Byrkustov kotiček - štorija Dan, ko je počil milni mehurček

V Belgijskih Ardenih je vrelo. Potem ko so po dolgotrajnem delu uspeli popraviti oziroma prirediti stezo za dirke Formule 1, so po letu 2003 in 2006 še tretjič ostali brez svoje dirke, in tokrat, kot vse kaže, trajno. Nič kaj bolje se ni godilo bližnjim sosedom na vzhodni strani istega hribovja, na Nürburgringu. Vse od velike investicije v posodobitev steze so imeli le še izgubo, razen tega so sedaj tam dirkalniki F1 dirjali le enkrat na dve leti. Tako več ni moglo iti naprej.

Najvišji predstavniki Valonskega dela Belgije so se usedli za mizo, in razpravljali o nadaljnjih možnostih. Vedeli so, da si lastijo verjetno najboljše dirkališče na svetu. Vedeli so tudi, da se je Bernie Ecclestone do nadaljnjega odpovedal uslugam istega dirkališča. Razlogi za to početje so bili številni, a najbolj poglaviten dejavnik je bil kajpak finančni. Razen tega so vedeli tudi, da je trenutno največja dirka v Spaju, ki še ostaja stalnica, vsakoletna vztrajnostna 24-urna dirka. Ki je resda ena najbolj tradicionalnih na koledarju, a še vseeno ne tako privlačna, da bi povsem napolnila tribune. Čeprav je resnici na ljubo bilo znano tudi boleče dejstvo, da je tudi na dirkah Formule 1 zanimanje počasi začelo upadati. Medtem ko so leta 1993 uradno našteli 120 tisoč ljudi, in še leta 2000 jih je bilo čez 90 tisoč, je leta 2005 na stezo prišlo le še 53 tisoč ljudi. Kar pa je dejansko že bila cifra, kakršna je bila znana s 24-urne dirke! Razen tega je omenjena vztrajnostna dirka dejansko prinašala denar, z dirko formule 1 pa je bila sama izguba. In, čeprav so sedaj dokončno ostali brez dirke, je grenak priokus vseeno ostal.
Kako bomo v prihodnosti?? Ali se ponuja kakšna alternativa?
Kot po naključju so v istem koncu tedna, ko so gospodje v belih srajcah in pisanih kravatah obupavali nad prihodnostjo dirkališča, na drugem koncu Belgije izvedli dirko drugačne formule. V Zolderu, kateremu se je svet F1 odpovedal že pred desetletji, so že tretjič nadvse uspešno vozili dirko prvenstva ChampCars, ki je ena od dveh vodilnih ameriških tekmovanj z enosedežniki. Tudi pri ChampCars ni šlo vse tako, kot bi si želeli. »Uporniško« tekmovanje IRL je pridobivalo na popularnosti, ChampCars pa je po drugi strani postajal vedno bolj obskurno tekmovanje, ki je bilo nezaželeno na skoraj vseh frontah. Vozili so z identičnimi Panozovimi šasijami, in z identičnimi motorji Cosworth XFE. Z drugimi besedami, lastnik moštva je plačal šasijo in motor, oziroma več njih, in je lahko z relativno malo denarja vozil z enim ali dvema voznikoma. Vendar so bili dirkalniki po videzu nekoliko okorni in težki, in ker v koledarju niso imeli več niti ene same dirke na ovalu, so jim počasi, a vztrajno, začeli hrbet obračat tudi ameriški gledalci. V Evropi tega ni bilo moč opazit. Mogoče je bilo krivo dejstvo, da je že nekaj let v ospredju vozil dirkač iz Evrope, s katerim so se na stari celini precej lažje poistovetili kot onkraj luže? Ali mogoče dokaj dolgočasna izbira prog, ki niso bila zanimiva niti za voznike same, kaj šele za gledalce? Ali pa je bilo krivo nadvse skromno pojavljanje v medijih? Tudi pri njih so želeli neko spremembo.
Tako rekoč bi lahko rekli, da je bila odločitev o sodelovanju sprejeta obojestransko, in da so s tem oboji ubili dve muhi na en mah. Steza v Spaju je pridobila kar pomembno dirko – čeprav še vedno ni bila tako prestižna kot dirka Formule 1 – ChampCars pa so v koledar dodali vrhunsko lokacijo. Pravzaprav so bile te odločite tako veseli, da so se ob tem iz koledarja dirk odločili črtati tisto v Houstonu, ki ni bila ravno v vrhu popularnosti. Za koledar dirk 2010 so torej ob že obstoječih evropskih dirkah v Zolderu in Assnu dodali še rundo v Spaju, ki so ji kot višek ironije dodelili isti termin, kot bi ga imela v Formuli 1. Zadnji vikend v avgustu. Pa je bil volk cel, in koza sita.
Nakar so se oglasili prej omenjeni bližnji sosedje iz Nürburgringa. Tudi njim je bilo na nek način dovolj mačehovskega odnosa, ki so ga bili deležni z vrha vodenja F1, in želeli so jasne odgovore, kako bo šlo naprej. Dirka vsako drugo leto enostavno ni prišla v poštev, in kljub temu da je bil Hockenheim v identičnem položaju, so v Vestfaliji soglasno izjavili, da tako pišmevuhovskega odnosa v prihodnosti več ne nameravajo tolerirati. Po nekaj tednih prerekanj in zlovanja žolča na to in drugo stran so pri FIA slednjič Nürburgring sploh črtali iz koledarja svojih dirk, in jim naložili kazen 20 milijonov ameriških dolarjev zaradi ugovarjanja »višji sili«. Z drugimi besedami, čez noč so ostali ne le brez F1 in GP2, ampak tudi brez svetovnega prvenstva turnih avtomobilov, brez dirke evropskega prvenstva F3, pa še nekaj drugih dokaj pomembnih dirk. Ostali so le prid dirkah, ki so bile v organizaciji ADAC. Na prvem mestu je šlo tukaj za DTM, pa za domača prvenstva, kot najbolj prestižna dirka sezone pa jim je – podobno kot v Spaju – ostala vsakoletna tradicionalna 24-urna dirka turnih avtomobilov. S čimer je Hockenheim postal elitno prizorišče dirkaškega nemško govorečega sveta.
Verjetno ni treba dvakrat razlagat, kaj se je zgodilo v manj kot mesecu zatem. ChampCars, ki se je medtem vedno bolj oddaljeval iz ameriških korenin in se oziral v Evropo, je hitro izkoristil priložnost, in navezal stike z vodstvom enega najbolj legendarnih prizorišč dirkaških sveta. Beseda je dala besedo, pogodbe so bile hitro napisane, in kaj kmalu so bile tudi podpisane. In podobno kot Spa je tudi Nürburgring v koledarju dirk ChampCars ohranil svoj originalni termin iz F1, prvi vikend v avgustu. Na koledarju dirk za sezono 2010 je bilo tako sedaj 16 dirk, odpadla je dirka v San Joseju. Od uličnih so s tem ohranili le še Long Beach, Toronto, in seveda Surfer's Paradise. Hkrati so si pri ChampCars meli roke, kajti dokaj poceni so prišli do dveh izredno zanimivih prizorišč, ki sta že s svojim imenom in zgodovino privabljali množice.
Zgled je bil torej dan, in F1 kar naenkrat ni postala prva možnost. Sedaj so se zganili mnogi organizatorji, ki so medtem že izgubili vsakršno upanje, da bi lahko kdaj gostili dirko svetovnega prvenstva Formule 1. Oglasili so se Španci, ki so ob že obstoječem Jerezu v koledar želeli uvrstiti tudi ulično stezo na Montjuicu. Kajpak so se oglasili tudi Britanci, ki so na vsak način v Brands Hatch želeli videti dirko pravih formul, in to na celotni dolžini steze. Presenetljivo so se oglasili tudi pri Suzuki, ki so iz koledarja dirk F1 izpadli po političnih igricah s strani Toyote, hkrati so pri Hondi napovedali razvoj motorja za CC. Ponudba je prišla tudi iz Italije, kjer so upravitelji dirkališča Enzo é Dino Ferrari v Imoli kljub modifikaciji steze in boksov izpred nekaj let ostali brez termina dirk. Kar je bila sploh izredna ironija, kajti očitno bodo na stezi, ki nosi ime svetinje avtomobilske zgodovine, vozili zgolj z ameriškimi formulami. Kar so izvohali pri Maseratiju, in vodilnim pri ChampCars ponudili razvoj lastnega agregata, ki bi ustrezal njihovemu pravilniku. Slednje je bilo izredno presenečenje tudi za italijansko športno javnost, kajti potem ko je Maserati po nekajletni prevladi zapustil svet dirk FIA GT, ni nihče vedel, kdaj in kje se bodo vrnili, in na to možnost ni pomislil prav nihče. Jasno da so Italijani s tem nadvse navdušili lastnike ameriške serije, kajti motorji Cosworth XFE so bili v osnovi stari že kakih šest ali sedem let, in neka konkurenca se je nujno morala pojavit. Ob čemer so pri Dallari navezali stike s Panozom glede načrtov za šasije, da bi lahko tudi sami izdelali identične dirkalnike, ob seveda ustrezni finančni kompenzaciji. Kar pa je spet prineslo novo reakcijo onkraj luže, kajti potemtakem je bil njihov program šasij za IRL praktično čez noč porinjen na stranski tir! Na koncu je za dirko kandidiral še francoski Clermont-Ferrand, ki je v kompenzacijo ponudil pogodbo z gumarskih opremljevalcem Michelinom, ki je domoval v neposredni bližini stare steze. Hkrati so s tem Bridgestonu – ki je dotlej opremljal vsa moštva ChampCars - dali zaušnico, ki so jo imeli pripravljeno že nekaj let, a je nekako niso uspeli prav sprožit.

Na koncu je koledar dirk za sezono 2010 izgledal takole:
1. 4. april Long Beach
2. 18. april Imola
3. 2. maj Barcelona – Montjuic
4. 6. junij Toronto
5. 13. junij Portland
6. 27. junij Cleveland
7. 11. julij Mont Tremblant
8. 25. julij Clermont-Ferrand
9. 1. avgust Nürburgring
10. 15. avgust Brands Hatch
11. 29. avgust Spa-Francorchamps
12. 5. september Zolder
13. 12. september Assen
14. 26. september Jerez
15. 10. oktober Surfer's Paradise
16. 24. oktober Suzuka
Prvenstvo, ki izvira iz ZDA, je tako na koledarju dirk imelo le še pet dirk iz severne Amerike, eno iz srednje, in eno iz Avstralije. Kar devet dirk, oziroma več kot polovica, jih je bila odpeljana v Evropi! Odgovorni pri ChampCars so prišli do zaključka, da na ameriškem tržišču več nima smisla vztrajat. Namensko so se odpovedali nastopom na dirki 500 milj Indianapolisa, ki vse od leta 1995 dalje nosi pečat dirke, ki ne šteje v ničemer; razen tega je v konkurenci serije ostalo le še malo ameriških voznikov. Pretežno so bili ali iz Evrope, ali pa iz Južne Amerike, v kolikor niso dobili sedeža v GP2, in v glavnem je šlo za voznike, ki so bili s strani FIA oklicani za »upornike«. Vendar, zdaj je kar je, tudi drugi športi so se nekoč znašli v podobnem precepu, in vseeno obstali. Pri FIA so jasno in glasno povedali, da prvak uporniške serije ne more bit oklican za svetovnega prvaka, temveč kvečjemu za prvaka svoje konkurence. Kar je približno tako, kot če bi Michaela Schumacherja nekaj let nazaj označili za »najboljšega med 22 vozniki v Formuli 1«, in ne kot »svetovnega prvaka«. Pri CC so se temu le smejali, in rekli, da oni ne nastopajo pod okriljem nobene organizacije, dirke imajo tako rekoč po vsem svetu, in najboljši ob koncu leta bo postal prvak. Tak ali drugačen. Pri FIA so se nato odločili za drastičen protiukrep, in so stezam, ki gostijo dirke konkurenčne CC, dodelili kazen 15 milijonov dolarjev na dirko.
Kar je bilo za dirkališča kaplja čez rob. Sploh prvič so se upravitelji dirkališč usedli za skupno mizo, in sprejeli nekaj skupnih odločitev. Ter na koncu v roke Damona Hilla, ki je bil kot predsednik BRDC upravitelj steze v Brands Hatchu najbolj vidna osebnost v teh krogih, podali skupno izjavo o tožbi dirkališč proti kaznovalnemu ukrepu FIA. Zadeva je bila namreč jasna; če mora neko dirkališče plačat več milijonov dolarjev, da lahko SPLOH pride na koledar, in je nato s strani FIA deležno vsakoletnih groženj in izsiljevanj zaradi neprimernih boksov, dostopa na stezo, paddocka, videza tega in onega itd., nakar po konkretni revizija dirkališča, ki lahko privede skoraj do bankrota, nekaj let pozneje iz bolj ali ne bedastega izgovora ostanejo brez same dirke – to nikakor ne more biti dobronamerno dejanje. A vendar, to se še da požret. Da pa potem FIA v znak vrhunske nesramnosti neko stezo, ki tako ali tako ni več v koledarju dirk F1, in ki dodeli dirko neki drugi dirkaški zvezi, finančno kaznuje z dodatnimi 15 milijoni dolarjev letno – to pa je višek, ki presega vse dotedanje nesramnosti, ki jih ni bilo prav malo! V kolikor FIA ne prekliče svoje kazni, gre zadeva na sodišče EU, kjer se bo odločalo, kdo ima prav. In glede na to, da tukaj FIA enostavno s strani nepristranskosti ne more zmagat, se obeta tolikšna odškodnina, da lahko FIA kaznuje McLaren, pa še koga, s 100 milijoni $, pa še kljub temu ne bo dovolj niti za prvi obrok!
Zadeve so se preko zime zaostrile, in podobno kot tri desetletja nazaj pri boju za prevlado med FISA in FOCA tudi tukaj nihče ni vedel, kakšen bo pravzaprav končni rezultat. Na koncu so odvetniki pri FIA vendarle dognali, da tožbe dejansko ne morejo dobit – oziroma, tudi če jo dobijo, bo to prekleto Pirova zmaga, ki v teh časih nima nekega smisla. Dvignili so roke od zadeve, in CC ter dirkališčem pustili prosto pot. CC je tako prišel do nenadejane politične zmage, hkrati pa so morali pri FIA popustiti tudi pri ostalih dirkališčih, kajti sedaj je bil dan pretendent. Tukaj je konkurenca, in če mi vaši pogoji niso všeč, gremo drugam. Hkrati so se na steze dirk CC začele valiti velike množice ljudi, ki so prišle do spektakla za precej manj denarja kot če bi šli na dirko F1, videli pa niso kaj manj akcije, ampak kvečjemu več. Sicer so bili dirkalniki mogoče počasnejši, a zato nič kaj manj spektakularni, in prav kmalu so se pojavili novi idoli, ki so že v letu ali dveh skoraj povsem zasenčili najvišje like iz nekdaj elitne F1. Organizacija je bila nadvse preprosta, kot pred starimi časi pred pol stoletja – dán je bil termin dirke, in vsak, ki je imel sredstva za nakup šasije in motorja – gume so tako ali tako dobili brezplačno – je lahko prijavil svojega voznika na dirko, in v kolikor je bilo prijavljenih več kot 26, so vozili kvalifikacije, in na koncu so bili ob svoji redni plači v moštvih, ki je bilo uzakonjeno pri največ 150 tisoč € letno, lahko računali še na nagrado iz denarnega sklada, ki je na Nürburgringu kot najbogatejšem prizorišču znašal tri milijone ameriških dolarjev. Zmagovalcu bi v tem primeru pripadlo 750 tisoč €, drugemu 500 tisoč, in tako naprej, vso do nesrečnežev, ki so izpadli v kvalifikacijah. Slednji bi dobili »tolažilno« nagrado v višini 5000 evrov. Kar je sicer za razmere v F1 smešno nizka cifra, a vendar, bolje nekaj malega denarja dobit, kot ga izgubit.
Po nekaj sezonah prvenstva CC, ki se je sčasoma ob propadu Formule 1 preimenovalo v Svetovno Prvenstvo – a še vedno izven okrilja FIA, katerega elitno prvenstvo je bilo sedaj GP2, oziroma kar GP – so nekateri ciniki znali pripomnit naslednje. »Če ne bi Bernie Ecclestone umrl pred nekaj leti, bi prav gotovo umrl zdaj, ko bi videl, kako mu propada lastni imperij…« In, kdo ve. Mogoče bi njegov imperij obstal precej dalj časa, če le ne bi bilo pretiranega pohlepa, ki je na koncu povzročil prvo reakcijo, in je milni mehurček enostavno počil…