Društvo navijačev - Tifosi Club

Meni

Vsebina
Formula 1
Ferrari
Spletne igre
Tifosi Club
F1 iz papirja
Kotiček Mirana Ališiča
Slavkotov kotiček
Byrkusov kotiček

Zadnji člani

Uporabniško ime Pridružen

RaissaloRuh 10 Maj

RayleneReos 22 Apr

Pinballerlb 13 Apr

BypeBypepig 09 Apr

kisklavekab 06 Apr

ovd5g6bi 01 Apr

otx2x5la 17 Mar

haileyexnell 11 Mar

Uporabniki z največ prispevki

Uporabniško ime Prispevkov

omahens 1312

forza_ferrari 566

cevljarcek_#1 384

Klemzi 382

Schumi boy 324

byrkus 231

Undertaker 201

slavko 198

Naključni član

panaja

Pridružen:12.8.2009
Sporočil:1

Kdo je online

Skupaj:2

Registriranih:1
Skritih:0
Gostov:1

Registrirani uporabniki: Google [Bot]

Legenda :: Administratorji, Globalni moderatorji

Dodajte povezavo

Za povezavo na našo spletno stran Društvo navijačev - Tifosi Club uporabite naslednjo HTML kodo:

Ekipa

Administratorji

GreX

Nine

omahens

Moderatorji

Ferrari Rozika

Klemzi

Nine

SaLO

Schumi boy

cevljarcek_#1

forza_ferrari

nhina

yessy

Ferrari - 125

Ob nastanku tekmovanja Formule 1 leta 1948 je Enzo Ferrari za osnovo svojega prvega dirkalnika vzel svoj obstoječi športni 125 S. Novi enosedežnik je izkoristil isti, 1497-kubični hitro vrteči V12. Ko pa je glavni inženir Gioacchino Colombo preučil pravilnik F1, je ugotovil, da je ta motor povsem pripraven za dodatno polnjenje preko kompresorja. S tem se je moč drastično dvignila s 118 na več kot 230, oba pa sta imela petstopenjski menjalnik.

Avto je imel prvotno ime 125 Grand Prix, in je bil prvi lastni Ferrarijev enosedežnik. Njegova oblika je bila očem prijetna - imel je masko v obliki škatle jajc, dolg nos, odprta kolesa, in prava razmerja. Imel je okvir iz jeklenih cevi s prečnimi povezavami. Prednje vzmetenje je z dvojnimi prečnimi vodili, prečno listnato vzmetjo in blažilniki sledilo vzoru iz 125 S. Zadaj so bila vzdolžna vodila, vzvojna palica in blažilniki.

Ferrari 125 F1 se je prvič pojavi septembra 1948 na dirki v Torinu. Na startu so bila tri vozila, Raymond Sommer pa je z enim od njih končal na tretjem mestu. Mesec dni pozneje je Giuseppe \"Nino\" Farina v Gardi dosegel prvo zmago ferrarijevega dirkalnika.

Pred VN Italije 1949 v Monzi je Ferrari prišel z novim 125, ki je imel daljšo šasijo s podobnimi prečnimi ojačitvami, glavna novica pa je bil motor. Slednji je po novem imel dve odmični gredi v vsaki glavi in dvostopenjski kompresor, ki je moč dvignil na 280 KM.

Ferrari 125 je bil sicer zelo hiter, a je bil še vedno dokaj nemočen proti Alfi 158. V svetovnem prvenstvu je prišel le dvakrat na stopničke - Alberto Ascari je bil drugi v Monaku, Raymond Sommer pa tretji v Franciji. Razen tega je imel še eno slabost, ki je pestila vse kompresorske motorje - izrazito visoka poraba goriva. Ferrari je z modelom 125 vztrajal le do konca sezone 1950, nakar ga je zamenjal nov model 375, ki ga je poganjal precej večji, 4.5-litrski dvanajstvaljnik, ki je bil podobno močan, a je imel le polovično porabo.

Število štartov: 9
Mesta na stopničkah: 2
Točke: 13

Šasija: Dva eliptična vzdolžna sektorja in okrogle prečne ojačitve; Aluminijasta enosedežna karoserija
Pogon: Zadaj
Sklopka: Suha, enoploščna
Menjalnik: V istem ohišju kot motor, 5 prestav + vzratna
Zavore: Bobni na vseh kolesih, hidravlične
Prednje obešenje: Dvojna prečna trikotna vodila, spodaj prečna listnata vzmet, hidravlični blažilniki
Zadnje obešenje: polgred v funkciji prečnega vodila, vzdolžna vodila, torzijske palice, hidravlični blažilniki
Diferencial: klasični diferencial
Dolžina: 3685 mm
Širina: 1400 mm
Višina: 1025 mm
Prednji kolotek: 1278 mm
Zadnji kolotek: 1250 mm
Medosna razdalja: 2160 mm
Teža: 710 kg z vodo in oljem
Kolesa: z naperami